SDS je s 14,8-odstotno volilno podporo znova stranka z najvišjo politično preferenco v državi – glede na prejšnji mesec je pridobila 25 odstotkov glasov. To jo tudi v skupini opredeljenih volilcev (tistih, ki vedo povedati, za koga bi volili) s 27,8-odstotnim deležem uvršča daleč na prvo mesto. A pozor, med opredeljenimi SDS glede na prejšnji mesec ni pridobila toliko kot med vsemi respondenti, pač pa le 4 odstotke več glasov kot aprila. Kako je to mogoče?
Po drugi strani je stranka SD (ki je bila aprila izenačena s SDS oziroma naj bi jo celo malenkostno prehitevala) v maju zabeležila za 4 odstotne točke slabši rezultat kot prejšnji mesec. Ali drugače: socialdemokrati so v primerjavi z aprilom izgubili eno tretjino volilcev, med opredeljenimi volilci pa kar 44 odstotkov (aprila 27,5, maja 15,2 odstotka). Kar, če parafraziramo predsednika SD Igorja Lukšiča, ki se je pred časom zaletel z odmevno domislico, da bodo vse nove (SD konkurenčne) leve stranke zbrale za en sladkorni trs volilnih glasov, za SD pomeni, da je v enem mesecu izgubila za pravcato plantažo svojih volilcev.
Od vladnih strank je v splošni populaciji in med opredeljenimi glede na prejšnji mesec opazno napredoval le DeSUS, Pozitivna Slovenija, ki ni več premierska stranka, pa je po pričakovanjih nazadovala: med vsemi respondenti sicer le za 1,2 odstotne točke, med opredeljenimi respondenti pa za dobre štiri odstotne točke oziroma za 34 odstotkov (aprila 12,7, maja le še 8,3 odstotka glasov med opredeljenimi). Kaj se je zgodilo?
Vpliv »novodošlih«
Najpomembnejša sprememba v primerjavi s prejšnjim mesecem se je zgodila v tistem delu sicer standardnega anketnega vprašalnika, ki je pogosto najmanj citiran: delež respondentov, katerih odgovore anketarji vpisujejo v rubriko »ne bi volil«, se je v primerjavi z aprilom drastično zmanjšal. Če je aprila 32,8 odstotka respondentov navajalo, da ne bi volili, je bilo maja takih za eno tretjino manj – 22,5 odstotka. V maju bi torej več ljudi kot prejšnji mesec odšlo na volitve, vse pa seveda zanima, zakaj so spremenili svojo odločitev in komu bi ti volilni upravičenci naklonili svoj glas. Ob upoštevanju podatka, da se delež neopredeljenih (ne vedo, koga bi volili) glede na april ni bistveno spremenil, saj je takih več le za 5,6 odstotka, anketni rezultati ponujajo nekaj možnih odgovorov na ti dve vprašanji.
Prvič, vse kaže, da večina »novodošlih« volilcev svojega glasu ne bi namenili SDS – le na ta način je mogoče pojasniti, zakaj je ta stranka med opredeljenimi v zadnjem mesecu dni napredovala le za 4 odstotke glasov. Očitno se tudi zdi, da pribitek teh volilcev ne pomeni volilne zaloge za SD, saj se je njena popularnost med opredeljenimi močno zmanjšala (predsednik SD Igor Lukšič pa je močno zdrsnil na lestvici najbolj popularnih politikov). In drugič, zdi se, da je zmanjšan delež volilne abstinence tesno povezan z napovedmi o ustanovitvah novih strank: ljudje v večjem deležu kažejo pripravljenost, da bi se volitev udeležili, ker pričakujejo, da bi se na njih lahko pojavile stranke, ki niso del političnega establišmenta.
Popularni novinci
Za razumevanje rezultatov merjenja politične preference je smiselno obnoviti, kako poteka postopek anketiranja o tem vprašanju. Anketarji Ninamedie naključno izbranim anketirancem tedaj, ko jih sprašujejo, za katero stranko bi volili, ne navajajo imen političnih strank (priklic), ampak morajo respondenti svojo volilno izbiro navesti sami. Ta postopek tudi pojasnjuje, zakaj je anketa v minulih dveh mesecih (marec, april) zaznala pomembnejši delež navedb za stranko Solidarnost oziroma predvolilno koalicijo strank Združena levica – te stranke so se s svojimi predvolilnimi dejavnostmi pred evropskimi volitvami »usedle« v spomin javnosti. Podobno velja tudi za tri tokratne novince na lestvici politične preference: v minulem mesecu dni napovedane ustanovitve strank Alenke Bratušek, Igorja Šoltesa in Mira Cerarja, strank, ki svojih imen sploh še nimajo, so, zdi se, za dobršen del volilnih upravičencev zadosten razlog, da bi se udeležili volitev, del respondentov pa jih je začel navajati kot svojo volilno izbiro. Napovedi o ustanovitvah strank Bratuškove, Šoltesa oziroma Cerarja so odmevale tako v politični kot splošni javnosti, zato ne preseneča, da je anketa Vox populi zaznala njihov potencial v opaznem deležu. Skupen seštevek teh »strank« presega 8 odstotkov glasov, izračuni pa dopuščajo sklepanje, da bi vsaka med njimi v strukturi opredeljenih glasov presegla 4-odstotni volilni prag. Ali drugače: vsota deležev »strank« A. Bratušek (4,9 odstotka), I. Šoltesa (5,2 odstotka) in M. Cerarja (5,7 odstotka) v strukturi opredeljenih znaša domala 16 odstotkov, približno toliko odstotnih točk pa sta v isti skupini skupaj izgubili SD in PS. Odmeven petkov poziv vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana k pogovorom in sodelovanju programsko sorodnih strank po evropskih volitvah, ko bo »levica verjetno ugotovila, da razbita ni dovolj močna«, dobi v kontekstu teh podatkov povsem nov pomen, saj imajo socialdemokrati od njihove objave naprej še dodatne razloge za zaskrbljenost nad lastnim položajem.
NSi proti SDS
Na drugi strani političnega prostora je razlogov za zaskrbljenost manj, seveda pa je to odvisno od tega, katera stranka motri anketne rezultate. Ti namreč kažejo, da SDS s pravnomočno obsodbo Janeza Janše politično ni veliko pridobila: njen 14,8 oziroma 27,8-odstotni rezultat (med opredeljenimi) stranko vrača tja, kjer je že bila, vendar pa je bila stopnja njene politične preference tudi že višja. Da bi slovenski demokrati pridobili še dodatne volilce, bi jih morali njej konkurenčni stranki, NSi in SLS, izgubiti. A to se za zdaj ne dogaja. Nasprotno, obe stranki sta ta mesec med vsemi volilci bolj privlačni, kot sta bili prejšnji mesec, med opredeljenimi pa je Nova Slovenija z aprilskih 7,2 odstotka celo poskočila na 8,2 odstotka, SLS pa je obdržala enak delež (5,8 oziroma 5,9 odstotka). Tudi to kaže, da SDS z zmanjšanjem volilne abstinence ni veliko pridobila, pa tudi napoveduje prihodnje ostro tekmovanje med SDS in NSi za vsak glas volilca desnosredinskih strank. Majski podatki namreč dopuščajo sklepanje, da si je NSi med opredeljenimi opomogla na račun SDS.
Državljanska lista, ki samo sebe uvršča v sredino, tekmo za volilne glasove še naprej izgublja – z majsko 2,2-odstotno podporo med opredeljenimi je daleč pod volilnim pragom.
Povprečna ocena dela državnega zbora je z vrednostjo 2,28 višja, kot je bila prejšnji mesec (2,18). Kot je znano, je lestvica ocenjevanja petstopenjska.
