Majhen korak za DZ, velik skok za Slovenijo

"Gre za majhen korak za DZ, zna pa biti kar velik skok za Slovenijo," je v današnjem nadaljevanju seje DZ o predlogu novele dejal minister za notranje zadeve Gregor Virant.

Novela po njegovih besedah prinaša preglednost delovanja, kjer preglednosti doslej ni bilo - na področje podjetij, ki so v neposredni ali posredni večinski državni ali občinski lasti -, ter zmanjšuje korupcijska tveganja in povečuje odgovornost in učinkovitost upravljanja z javnim premoženjem.

Novela obveznost posredovanja informacij javnega značaja z organov javnega sektorja širi tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin. Podjetja bodo morala posredovati podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. Bodo pa v vsakem primeru morala razkriti podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Javni podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov

Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v 100-odstotni javni lasti.

Poleg tega bo morala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) objaviti podatke o posojilih, ki so bila iz bank v prevladujoči lasti države prenesena nanjo, in sicer o kreditodajalcu in kreditojemalcu, o višini kredita, o tem, kdo ga je odobril, o zavarovanjih in o bruto stanju dolga. Gre za posojila, razvrščena v razreda D in E, torej tista, ki zamujajo več kot 90 dni.

Poslanske skupine so pozdravile namen novele, da se poveča preglednost in zagotovi orodja za boj proti korupciji na področju, ki da je, kot je npr. ocenil Jožef Horvat (NSi), "gojišče korupcije".

V opoziciji podporo pogojevali s sprejemom predloga dopolnila

So pa v opoziciji podporo pogojevali s sprejemom predloga dopolnila, da morajo banke, ki so bile deležne ukrepov za krepitev stabilnosti, objaviti tudi podatke o posojilih razreda D in E, ki niso bila prenesena na DUTB. Takšen predlog dopolnila je vložila tudi koalicijska DL.

"Če želite resnično doseči transparentnost, apeliramo, da podprete predlog amandmaja," je koalicijo pozvala Sonja Ramšak (SDS). Obsežna dokapitalizacija bank, prenos slabih terjatev ter nadaljnje poslovanje bank in DUTB terjajo visoko mero transparentnosti, je dejala Kristina Valenčič (DL).

V PS menijo, da bi bilo razkritje podatkov tudi o slabih kreditih, ki niso preneseni na DUTB, pretiravanje, ki je nepotrebno in nepremišljeno.

''S tem bi uspeli bankam povzročiti dodatno gospodarsko škodo''

"S tem bi uspeli bankam povzročiti dodatno gospodarsko škodo, odliv kapitala in pa seveda odgovornost za nove nestabilnosti v bančnem sistemu, ki jih v naši stranki ne želimo prevzeti," je dejal Jerko Čehovin (PS).

Sicer je ocenil, da je novela ključen korak in orodje v boju proti korupciji, ki da bo tudi prispeval h gospodarskemu razvoju, vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem pri sodelovanju malega gospodarstva z državnimi in občinskimi podjetji, ter zaupanju v pravno državo.

V SD so med drugim opozorili, da je treba opredeliti ključne informacije, da se ne povzroči dodatnih administrativnih zahtev ter da se ne sme zmanjšati konkurenčnosti gospodarskih družb, poleg tega mora zakon prestati morebitno ustavno presojo. Napovedali so, da bodo podprli zakon in predloge dopolnil koalicije.

Matevž Frangež (SD) je dejal, da sam ne vidi razlike med slabo naložbo, ki je bila prenesena na DUTB, in slabo naložbo, ki je obtičala na poslovni banki, saj je bil v obeh primerih uporabljen javni denar bodisi za prenos terjatev ali za dokapitalizacijo.

Populizem vodi do protiustavnih rešitev

Matjaž Zanoškar (PS) pa je menil, da je treba glede (ne)objave teh podatkov upoštevati mnenje stroke in Banke Slovenije ter da gre verjetno za informacije, ki bi imele značaj nacionalnega interesa in katerih razkritje bi bilo slabo za banke in potencialne investitorje. Maša Kociper (PS) je opozorila, da lahko prevelik populizem vodi ne le do ne najbolj domišljenih, ampak tudi do protiustavnih rešitev.

Sonja Ramšak (SDS) se je strinjala, da ne morejo biti razkriti vsi podatki, da bi pa morali biti tisti, ki so vplivali na sedanje stanje države, javni. Jožef Jerovšek (SDS) je dejal, da je že ob zavrnitvi tega amandmaja v drugi obravnavi postalo jasno, da se želi zaščititi "tiste, ki so oropali banke".

Janez Ribič (SLS) je dejal, da smo v banke dali več kot 3,5 milijarde evrov, da pa nekateri še vedno trdijo, da ljudje kljub temu denarju ne smejo vedeti, kaj se v teh bankah dogaja. "Pa saj nismo resni," je bil ogorčen.

Kreditov ne prenašajo zaradi javnosti

Marko Pavlišič (DL) je dejal, da bodo davkoplačevalci krili tudi stroške za več milijard slabih posojil, ki so ostali na bankah, zato je prav, da dobijo odgovore.

Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da to, da banke na DUTB ne prenašajo vseh slabih kreditov, "največkrat zgolj iz razloga, da ne bi bila javnost seznanjena z višini posamičnega slabega kredita in njegovega prejemnika", pomeni izigravanje tega zakona, še preden je sprejet.

Ivan Hršak (DeSUS) je izrazil upanje, da bo preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, katere član je, na podlagi novele le lahko prišla do podatkov o slabih posojilih. Zaslišanja prič so bila doslej napol neplodno delo, je dejal, saj o nobeni zadevi niso mogli postavljati konkretnih vprašanj, ker nimajo nobenih podatkov.

DZ bo o dopolnilih in celotnem predlogu novele glasoval v četrtek.