Specialistični pregled takoj, brez vpisa na čakalni seznam
Sodišče je pregledalo deset čakalnih seznamov na petih klinikah oz. kliničnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana z različno dolgimi čakalnimi dobami, ki zelo pogosto presegajo pričakovano čakalno dobo - tri mesece za hitro obravnavo in šest za redno.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je od 15,2 odstotka do 29 odstotkov nenujnih pacientov prišlo na specialistični pregled takoj, brez vpisa na čakalni seznam, od 3,2 odstotka do 27,7 odstotka pacientov pa je bilo vpisanih na čakalni seznam, a so prišli na vrsto prej kot večina ostalih pacientov z isto stopnjo nujnosti.
Dodatnih 3,7 odstotka do 24,8 odstotka pacientov so v pregledanih organizacijskih enotah obravnavali, kot da so prišli na kontrolni pregled, čeprav bi jih morali obravnavati kot paciente, ki čakajo na prvi specialistični pregled in jih vpisati na čakalni seznam.
Nepravilnosti tudi pri operativnih posegih
Pri operativnih posegih je računsko sodišče ugotovilo, da je od 13,9 odstotka do 31,3 odstotka nenujnih pacientov prišlo na operacijo brez predhodnega vpisa na čakalni seznam oz. so bili na vrsti prej kot večina drugih pacientov.
Delež pacientov, ki so bili deležni hitrejše obravnave, se sicer med posameznimi organizacijskimi enotami razlikuje. Tako velik obseg preskakovanj čakalnih vrst pa je presenetil tudi računsko sodišče, je ob predstavitvi revizije povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Sodišče je ugotovilo, da se čakalni seznami v različnih enotah UKC Ljubljana vodijo na izrazito različne načine, različna je tudi informacijska podpora. Kot je povedal Vesel, so ponekod poleg uradnega seznama posamezni zdravniki ročno vodili tudi svoje sezname.
Nikjer ni bila v celoti zagotovljena sledljivost
Kot glavno pomanjkljivost na računskem sodišču izpostavljajo, da v nobeni od organizacijskih enot ni bila v celoti zagotovljena sledljivost, kdo je spreminjal vrstni red pacientov, kdaj in iz kakšnih razlogov. Ponekod isto geslo za spreminjanje čakalne vrste na primer uporablja tudi deset oseb.
Po Veselovih besedah se tokrat niso zadovoljili zgolj s pregledom zbirnih podatkov. Pri nekaterih klinikah za vse, drugod za reprezentativen vzorec, so zelo podrobno pregledali vso, s čakalnimi vrstami povezano razpoložljivo dokumentacijo pacientov. Takšnih podrobnih preveritev so opravili nekaj več kot 7000.
Fotografija je simbolična. (Foto: Jaka Gasar)
Včasih hitrejša obravnava zaradi vztrajnosti
Včasih se verjetno bolnikom uspe dogovoriti za hitrejšo obravnavo, ker so preprosto vztrajni in verjamejo, da je njihov problem večji, kot je diagnosticiran, pravi Vesel. Del gre po njegovih besedah pripisati temu, da zdravniki niso dosledno spreminjali stopnje nujnosti tudi v primerih, ko bi to lahko storili.
Na podlagi pregledane dokumentacije pa na računskem sodišče prepoznavajo tudi druge razloge, da je do hitrejše obravnave prišlo na podlagi neposrednih dogovorov z zdravniki, ker je bila napotnica poslana neposredno zdravniku, ali je šlo za zaposlene v zavodu in njihove družinske člane.
Zelo težko rekonstruirati, zakaj je prišlo do preskoka čakalne dobe in kdo je to omogočil
Posebej je Vesel izpostavil, da nekateri zdravniki delajo tudi v samoplačniških ambulantah in so nekatere v teh ambulantah pregledane paciente naročili v UKC Ljubljana na dodatno diagnostiko z napotnico, vendar izven čakalnih vrst in kar v sistem kontrolnih pregledov, kljub temu da niso opravili prvega specialističnega pregleda. Tudi zaradi prepoznanih tveganj so že izdali prvi sklep o reviziji pri zdravniku zasebniku s koncesijo, ki delujejo na sekundarni ravni. Verjetno pa je, da bodo tovrstnih revizij v prihodnje izvedli še več.
A glede na zelo neurejeno dokumentacijo je po Veselovih besedah zelo težko rekonstruirati, zakaj je prišlo do preskoka čakalne dobe in kdo je to omogočil. O primerih, ki bi morebiti lahko pomenili večjo stopnjo tveganj tudi za korupcijo, so obvestili vodstva zavoda in posameznih oddelkov. V nobenem primeru pa dokumentacija ne omogoča, da bi lahko pokazali "s prstom na točno določen razlog in ceno preskakovanja čakalnih vrst".
Vesel je sicer pohvalil dobro sodelovanje vodstev vseh klinik in oddelkov ter tudi celotnega kliničnega centra. Verjame, da bodo resno pristopili k odpravi pomanjkljivosti. Računsko sodišče sicer od UKC Ljubljana v roku 90 dni zahteva izvedbo popravljalnih ukrepov, vključno z jasno opredeljeno odgovornostjo udeleženih pri vodenju seznama in zagotovitvijo sledljivosti.