Za preoblikovanje si v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije prizadevajo že 12 let, zgodilo pa se ni še nič. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer vse njihove pobude preučijo. Slišati pa je, da se nič ne premakne tudi zato, ker za preoblikovanje domov za starejše »ni prave politične volje«.
Bojijo se privatizacije
Kot smo izvedeli, naj bi spremembam v domovih za starejše nasprotovali predvsem v stranki DeSUS. To nam je potrdila tudi Mija Pukl, ki se v stranki med drugim podrobneje ukvarja z vprašanji skrbi za starejše. »Nasprotujemo kakršni koli privatizaciji domov za starejše,« pojasnjuje. Socialni položaj upokojencev se že nekaj časa vztrajno slabša, še huje se bo godilo prihodnjim generacijam upokojencev – mnogi med njimi imajo zelo nizke plače ali pa jih pestijo neplačani prispevki delodajalcev v pokojninsko blagajno, skrb članov stranke podrobneje opisuje Puklova.
Ne gre za privatizacijo, vsa lastnina bi še vedno ostala v rokah države, pojasnjuje Boris Koprivnikar iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Okoli 60 javnih domov za starejše ima trenutno status javnega zavoda; financirajo jih stanovalci (ali njihovi svojci oziroma lokalna skupnost) in zdravstvena blagajna, a kljub vsemu zanje veljajo enaka pravila kot za javne zavode, ki denar prejemajo neposredno iz državnega proračuna. Zaradi varčevalnih ukrepov vlade morajo tako zmanjševati število zaposlenih, čeprav proračunu s tem ne pomagajo.
Za več odgovornosti direktorjev
Iz javnih zavodov se želijo domovi preoblikovati v javna podjetja v stoodstotni lasti države. Nekatere službe, ki jih ima vsak dom posebej, bi lahko združili in delovali bolj racionalno, pravi Koprivnikar. To bi lahko storili na primer s finančnimi službami, računovodskimi, zavarovanjem, investicijskim inženiringom, energetiko... Storitve, ki oblikujejo identiteto posameznega doma, med njimi je v ospredju organizacija prehrane, pa bi ostale v domeni vsakega doma posebej. Tako bi se domovi lažje prilagajali svojim stanovalcem, ti pa bi imeli tudi večjo moč odločanja o dogajanju v domu, dodaja Koprivnikar, saj bi bili številčneje zastopani v organih upravljanja. Trenutno ima v svetu zavoda, ki sprejema najpomembnejše odločitve, največ glasov država, ki po njegovih besedah poleg tega, da je ustanovitelj domov, k njihovemu delovanju ne prispeva bistveno. A pomembno je, da država ohrani obstoječo javno mrežo domov za starejše, ki bodo enako cenovno in prostorsko dostopni tistim starejšim, ki potrebujejo pomoč, poudarja Puklova iz DeSUS. Bolj kot organizacijsko in statusno preoblikovanje domov za starejše po njenem k trdnejši kakovosti skrbi za starejše v domovih pripomore večja odgovornost in pristojnosti direktorjev domov za starejše. Eno takih je na primer prinesel Zujf, po katerem so direktorji javnih zavodov za negativno poslovanje zavoda na letni ravni celo kazensko odgovorni. Sicer pa, kot je znano, v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije skupaj s pravnimi in ekonomskimi strokovnjaki pripravljajo revizijo svojih prizadevanj za statusno in organizacijsko preoblikovanje domov za starejše. Ko jo bodo zaključili, bodo svoje predloge ponovno posredovali ministrstvu. Tam sicer menijo, da je »racionalizacija poslovanja javnih zavodov potrebna zaradi finančne situacije tako države kot uporabnikov storitev«, zato bodo tudi tokratno pobudo skupnosti resno proučili. pm