Slovenija namerava do konca prihodnjega leta na slovenskih železnicah uvesti digitalni radijski sistem (GSM-R), s čimer bi se slovenske železnice povezale v enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa. Poleg tega bi z naložbo povečali varnost železniškega prometa, poenotili obstoječi sistem radijske komunikacije, zagotovili manjše motnje in zamude vlakov ter prihranili pri izdatkih za signalno opremo.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor mora za to po Sloveniji postaviti 252 stolpov, na katere bodo namestili oddajnike in z digitalnim signalom v celoti pokrili 1500 kilometrov železniških prog. Gre za enega večjih projektov v državi, vrednega skupaj skoraj 150 milijonov evrov. A vse kaže, da ga ministrstvo ne bo izpeljalo z lahkoto, čeprav ima zanj vsa potrebna dovoljenja (gradbenega dovoljenja niti ne potrebujejo) in je ponekod že začelo gradbena dela. Gradnji stolpov znotraj naselij se je doslej uradno uprlo že okoli 20 krajev po Sloveniji, v katerih so tudi že nastale civilne iniciative proti gradnji. Po podatkih Zveze ekoloških gibanj Slovenije naj bi bilo namreč kar okoli 50 baznih antenskih postaj postavljenih v neposredni bližini (do 100 metrov) stanovanjskih objektov.

Pomisleki glede zdravja, arhitekture in trženja stolpov

Na Primorskem se postavitvi stolpa neposredno med hišami močno upirajo v naselju Cesta pri Ajdovščini. »Za nas edina sprejemljiva poteza je, da oddajnik prestavijo zunaj naselja, to možnost imajo, a se je otepajo,« pravi Peter Lemut, predstavnik civilne iniciative vasi Cesta in novonastale združene Civilne iniciative Slovenije proti gradnji kakršnih koli oddajnikov v naseljih. Slednji se je pridružilo že okoli dvajset krajev po Sloveniji, s Primorskega še krajani Rodika in Postojne, medtem ko se organiziran protest v Posočju šele pripravlja. Nezadovoljni z lokacijo so tudi v Batujah in na Kozini, kjer je včeraj uspelo krajanom postavitev železnega stolpa celo začasno ustaviti. Kakor pojasnjuje Lemut, jih skrbi več stvari: vpliv elektromagnetnega sevanja na zdravje ljudi, arhitekturna neprimernost 30 metov visokega železnega stolpa, vipavska burja, za katero še nihče ne ve, kako bo med železno konstrukcijo odmevala, v zadnjem času pa tudi bojazen, da bi stolp postal pribežališče tudi za druge oddajnike. Evropska zakonodaja namreč priporoča, da naj se nove antene in oddajniki nameščajo na že obstoječe stolpe, lastniki teh stolpov morajo to tudi dovoliti. »Kdo nam zagotavlja, da s sprva enim oddajnikom v vas s časom ne bomo dobili še številnih drugih in da ga lastniki ne bodo tržili?« se sprašuje Lemut.

Za takojšnjo ustavitev gradnje oddajnikov so se zavzeli tudi v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, saj menijo, da so nosilci in investitorji projekta digitalizacije slovenskih železnic hudo kršili aarhuško konvencijo in ustavne pravice občanov, saj jih niso pravočasno opozorili na gradnjo baznih postaj v neposredni bližini njihovih stanovanj in hiš. Ministrstvo namreč – tako kot je pri večjih naložbah in posegih v prostor navada – investicije ni javno razgrnilo in ne predstavilo na javni obravnavi. Predstavniki ministrstva so v Ajdovščino minuli teden s predstavitvijo prišli šele, ko je krajanom dokončno zavrelo in so terjali odgovore.

Ministrstvo: Zdravje ljudi ne bo ogroženo

Na ministrstvu so o vplivih elektromagnetnih sevanj na človeka in njegovo zdravje pripravili študijo, v kateri so ugotovili, da bazne postaje na osnovi meril uredbe o elektromagnetnem sevanju niso vir sevanja, ki bi ogrožalo zdravje ljudi. To je prebivalcem Ceste in še dveh drugih krajev v ajdovski občini minuli teden potrdil tudi Inštitut za neionizirana sevanja. So pa na ministrstvu že opozorili, da vsakršni protesti in morebiti celo napovedane tožbe ogrožajo izvedbo z evropskimi sredstvi podprtega projekta. Morebitna prestavitev enega stolpa na drugo lokacijo pa bi postopke zapletla in zagotovo sprožila tudi verižno reakcijo drugih, z lokacijo nezadovoljnih slovenskih krajev. Več pojasnil glede zahteve Zveze ekoloških gibanj po ustavitvi gradnje stolpov, glede možnosti za prestavitev stolpov in zakaj se niso odločili za javno razgrnitev projekta, so nam na ministrstvu obljubili danes.