V SDS po besedah Marka Pogačnika predlagajo, da DZ priporoči Banki Slovenije pripravo informacije o vzrokih za nastalo bančno luknjo in vlogi centralne banke pri tem, za kar ima Banka Slovenije 30 dni časa, hkrati pa predlagajo priporočilo DZ vladi, da jih v osmih dneh seznani s stresnim testom Evropske centralne banke (ECB), po katerem NLB in NKBM v primeru neugodnega scenarija konec 2016 izkazujeta kapitalski primanjkljaj v višini 65 milijonov evrov.
Pogačnik je spomnil, da je druga sanacija bank slovenski proračun stala že več kot pet milijard evrov, pri čemer obstaja verjetnost, da bodo stroški sanacije še večji. Iz naslova izbrisa podrejenih obveznic - zakon sicer zdaj presoja ustavno sodišče - lahko proračun utrpi dodatno obremenitev v višini pol milijarde evrov. Kljub obsežni sanaciji sta NLB in NKBM padli na zadnjih stresnih testih ECB, je opozoril Pogačnik, ki je prepričan, da del odgovornosti za ta položaj nosi tudi Banka Slovenije.
ZL ne verjamejo v učinkovitost priporočil
Z izjemo poslancev ZL, ki menijo, da od priporočil ni pričakovati učinkov, tudi ne nekih novih pomembnih informacij, in da DZ z razpravo o tem zgolj zapravlja čas, so si poslanci enotni, da je razprava o sanaciji bančnega sistema koristna, predlagana priporočila - njihov sprejem podpira tudi vlada - pa potrebna, zato jih bodo podprli.
V razpravi je bilo slišati predvsem pričakovanja, da se opredeli odgovornost za nastalo bančno luknjo. Ta po prepričanju poslancev ni toliko rezultat svetovne finančne krize, temveč v večji meri nesposobnosti in neučinkovitosti uprav in nadzornih svetov ter koruptivne in kriminalne dejavnosti bančnih elit. Svoje pa je s pasivno vlogo prispevala tudi Banka Slovenije, menijo poslanci.
Uroš Prikl (DeSUS) je prepričan, da je definiranje vzrokov za nastanek bančne luknje in opredelitev odgovornosti za nastalo škodo, pri čemer je treba zahtevati odškodninsko in materialno odgovornost članov uprav in nadzornih svetov, ključno za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančne institucije, nadzorne organe in tudi v institut pravne države.
NSi za čimprejšnjo privatizacijo bank
Dušan Verbič je spomnil, da se je SMC v koalicijski pogodbi zavezala k preiskavi bančne luknje in opredelitvi odgovornosti. Odgovornost za izvedbo preiskave je od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prevzela Banka Slovenije, v primeru suma kaznivih dejanj pa bodo obveščeni tudi pristojni organi pregona. V SMC se po Verbičevih besedah zavedajo resnosti razmer v bančnem sistemu in si prizadevajo za delovanje v smeri zagotovitve stabilnega bančnega sistema.
Franc Križanič (SD) je izpostavil predvsem odgovornost Banke Slovenije, ki bi morala prevzeti vlogo nadzornika, a tega ni storila tako, kot bi morala. Pasivna vloga centralne banke je po njegovih besedah bistveno pripomogla h krizi bančnega sistema. Današnja razprava ne bo prispevala k popravi krivic in zmot, si pa Križanič želi, da bo pomenila prispevek k modrejšemu ravnanju bančnega regulatorja v prihodnje.
Alenka Bratušek (ZaAB) je ocenila, da je bilo v preteklosti za sanacijo bank že veliko storjenega, da pa je treba v prihodnje narediti še marsikaj. Po njenem mnenju je priprava poročila Banke Slovenije glede položaja NLB in NKBM ključna, nujno pa je pripraviti tudi ukrepe za čimprejšnje finančno prestrukturiranje malih in srednje velikih podjetij.
V NSi menijo, da je treba banke čimprej privatizirati. Le tako se bo po besedah Jožefa Horvata v prihodnje mogoče izogniti bančnim luknjam in z njimi povezanim dokapitalizacijam s strani davkoplačevalcev.