V Slovenijo je iz Bruslja prispela nova kritika priprav na črpanje evropskih sredstev. Tokrat je evropska komisija poslala pripombe na Partnerski sporazum, enega od dveh najpomembnejših dokumentov, ki bosta podlaga za črpanje treh milijard in tristo milijonov evrov v prihodnjih sedmih letih. Dokument nastaja že dobro leto dni, a kot je razvidno iz pripomb, slovensko stran čaka še veliko dela.
Nič pred poletjem 2015
Osemnajst strani dolgo pismo ima sicer oznako »interno«, a smo ga pridobili tudi v uredništvu Dnevnika. V njem je več kot sto dvajset pripomb, med katerimi jih je večina specifičnih – denimo, da ni dovolj »nakazana« povezava med načrtovanim trajnostnim kmetijstvom in onesnaževanjem okolja z dušikovimi spojinami. V prvem delu pa je zapisana tudi obsežna kritika (pomanjkljivih) političnih strategij razvoja Slovenije, ki naj bi ga Bruselj sofinanciral. Tako komisija med drugim opozarja na pomanjkljivo vzpostavljanje »učinkovitega sistema javnih naročil« ali »neproporcionalno pozornost, namenjeno določenim sektorjem«, medtem ko so drugi sektorji zapostavljeni.
Na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki koordinira pripravo dokumentov, priznavajo, da so pripombe obsežne, vendar pravijo, da so pomanjkljivosti nastale na matičnih ministrstvih. Ta namreč pripravljajo vsako svoj del Partnerskega sporazuma, zato bo tudi reagiranje na tokratne pripombe in popravljanje dokumenta potekalo na mnogo koncih. Proces je kompliciran, pojasnjujejo na SVRK.
Posledice pa bodo enostavne, pravijo naši sogovorniki, ki proces sprejemanja dokumentov dobro poznajo, a zaradi njegove občutljivosti ne želijo biti imenovani. »Denarja ne bo vsaj do sredine prihodnjega leta,« pravi eden od profesorjev z ljubljanske ekonomske fakultete. »Kritika, ki je prispela tokrat, je slabo znamenje. Situacija je katastrofalna.« Na SVRK sicer napovedujejo, da bodo dokumente (poleg Partnerskega sporazuma sta med pomembnejšimi še Operativni program in Strategija pametne specializacije) pripravili pravočasno, okvirno do jeseni. Dejstvo pa je, da so bile napovedi podobne že lani decembra za začetek pomladi in spomladi za mesec maj. Po dostopnih informacijah je medtem devet drugih evropskih držav partnerske sporazume z evropsko komisijo že podpisalo.
Župani bodo odločilni
»Ker ni sprejetih dokumentov, trenutno nimamo dostopa do nekaterih pomembnih razpisov za znanstveno raziskovanje, na katere bi se sicer že lahko prijavljali,« nas je opozoril sogovornik. Poznavalci pravijo, da priprava strateških besedil šepa tudi zato, ker so nekateri uradniki, ki so sprva sodelovali v procesu, ministrstva zapustili, v SVRK pa naj bi strokovnjakov zdaj primanjkovalo.
Poleg vladne krize, volitev in pomanjkljive koordinacije med uradniki pa nad sprejemom Partnerskega sporazuma visi še vprašanje, kako se bodo nanj odzvali v obeh novih kohezijskih regijah, vzhodni in zahodni. Evropska dokumentacija namreč potrebuje soglasje županov in predstavnikov lokalnih skupnosti. Vodja razvojnega sveta vzhodne regije, župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, Partnerskemu sporazumu očita, da ne upošteva specifik njegove regije, ki potrebuje več razvojnih spodbud od zahoda države. »Bruto domači proizvod je v vzhodni regiji nižji in tudi na račun tega je Slovenija v pogajanjih z evropsko komisijo iztržila dodatnih petsto milijonov evrov,« pojasnjuje Žagar. »Zelo težko bomo podprli Partnerski sporazum in druge dokumente, če ne bomo videli možnosti razvoja za našo regijo,« je napovedal. Na SVRK sicer situacijo vidijo drugače in pravijo, da bo vzhodna regija, če se bo odločila za blokiranje sprejema temeljne dokumentacije, vso državo »stisnila v kot«.