Kot pravijo na ajdovski občini, bodo dober kilometer dolg sistem fekalnih kanalov zgradili tako, da se bodo nanj lahko priključile vse stanovanjske hiše. Vzporedno bodo uredili tudi 700 metrov dolgo omrežje za odvodnjavanje meteornih voda. Za potrebe čiščenja odpadne vode Vipavskega Križa in bližnjih zaselkov bo zgrajena nova čistilna naprava, na katero se bosta pozneje priključili tudi naselji Plače in Male Žablje.
Električne žice bodo speljali pod zemljo
»Starodavno naselje bo prekopano po dolgem in počez, nato pa bodo zunanje javne površine rekonstruirane z naravnimi materiali tako, da se bo historična vrednost naselja povrnila. Tudi nov sistem javne razsvetljave se podreja ustvarjanju ambientalnosti – ob stoječih svetilkah na osrednjih ulicah in trgih bodo podhode in zanimive fasade osvetljevale talne svetilke. Na novo bodo tlakovali tudi vaške ulice, ki bodo tako dobile stari sijaj. Načrtovalci so že pridobili ustrezno soglasje varuhov kulturne dediščine,« je o načrtovani prenovi povedala Sanda Hain z ajdovske občine.
Vipavski Križ, v katerem trenutno živi okoli 170 prebivalcev in je eden najlepših kulturnozgodovinskih spomenikov pri nas, bo s prenovo pridobil nove možnosti za razvoj, predvsem v smeri turizma, pa tudi na drugih gospodarskih področjih. Vrednost projekta je več kot 1,8 milijona evrov, od tega pa naj bi bilo 1,2 milijona evropskih sredstev. Dela bodo končana prihodnje leto.
Janez Svetokriški in Primož Trubar
Sicer pa se v zaščitenem kraju tudi sedaj veliko dogaja. V starem grajskem poslopju delujejo štirje razredi osnovne šole, imajo vrtec, aktivno je turistično društvo. Obiskovalci, dnevno jih v sezoni prihaja po nekaj sto, vasico najbolj poznajo po kapucinskem samostanu iz leta 1637, v katerem je živel in ustvarjal pridigar Janez Svetokriški, leta 1563 pa se je v kraju ustavil Primož Trubar. Vipavski grofje so naselje že leta 1482 zaradi Benečanov in Turkov obdali z obzidjem. Leta 1507 je dobil trške pravice, leta 1632 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. V samostanski cerkvi je največja baročna slika v Sloveniji – Slava Svete Trojice iz leta 1668. Celotna samostanska knjižnica šteje 25.000 knjig, najdragocenejša pa je molitvenik iz 15. stoletja, pisan v gotski minuskuli ter okrašen z bogatimi iluminacijami in inicialkami.
