Po neuspešnem prvem delu dražbe so v nadaljevanju premoženje ATC Kanin v stečaju prodajali po delih. Spodnjo in zgornjo postajo krožne kabinske žičnice ter zemljišča so ocenili na 800.000 in ceno na dražbi znižali do 420.000 evrov, vendar se edini dražitelj ni odločil za nakup. Tudi kompleksa nekdanje vojašnice Žaršče v središču Bovca (šest parcel v tem kompleksu je obremenjenih s stavbno pravico do leta 2110) za 145.000 evrov niso prodali, prav tako ne premoženja v Čezsoči, kjer je bila izklicna cena za tri nepremičnine z dvema vlečnicama z nekaj opreme 97.281 evrov.
V nakup morda tudi občina
Bovški župan Valter Mlekuž je bil po dražbi razočaran, obenem pa ostaja optimist: »Ponovno se bom sestal s stečajno upraviteljico in se z njo dogovoril o nadaljnjih postopkih prodaje. Pričakoval sem, da bomo po drugi dražbi le dobili novega lastnika smučišča.« Mlekuž še dodaja, da bo morda pri poskusu nakupa smučišča sodelovala tudi občina. O tem bodo odločali svetniki na eni prihodnjih sej. »Razmislili bomo tudi o morebitnem nakupu nepremičnine Žaršče, ki jo je pred leti kot dokapitalizacijo ATC Kanin v višini enega milijona evrov dala prav bovška občina.«
Carmen Dobnik tudi po drugi dražbi pravi, da so Rusi še vedno resni kupci, da pa so si naprave ogledali njihovi strokovnjaki in ocenili, da so v zelo slabem stanju. Samo za odmontiranje in spravilo železja bi potrebovali okoli 800.000 evrov. Tudi nekdanji župan Siniša Germovšek je prepričan, da so naprave uničene in bi bilo treba za njihov vnovični zagon vložiti ogromno denarja. Kot je že večkrat dejal, je vrednost naprav bližje ničli kot milijonu.
Iščejo potencialne kupce
Lastnik krožne kabinske žičnice, ki je deloma tudi poškodovana, in restavracije Prestreljenik na zgornji postaji D pa je družba Heta Asset Resolution (pravna naslednica družbe Hypo Leasing). Kot nam je povedal Janez Žepič, strokovni sodelavec družbe, za premoženje na Kaninu aktivno iščejo potencialne investitorje in tako uresničujejo strategijo dezinvestiranja. »V našem interesu je, da se najde rešitev, ki bi turizmu v celotni bovški dolini omogočila nadaljnji in dolgoročni razvoj. Posameznih korakov poslovnih aktivnosti pa zaradi spoštovanja načel dobre poslovne prakse ne moremo komentirati.«