O odlagališču so severnoprimorski župani v zadnjih nekaj mesecih redno razpravljali, njihova edina možnost za gradnjo so kohezijska sredstva. Same občine si namreč okrog 40 milijonov evrov vredne naložbe ne bi mogle privoščiti. Uporabno dovoljenje za center bi morale dobiti do konca leta 2015, sicer ne bodo upravičene do 25 milijonov evrov iz Evropske unije. A ker so se prebivalci v okolici predvidenega odlagališča pritožili na izdajo okoljevarstvenega soglasja, se je zaustavilo tudi izdajanje gradbenega dovoljenja. Tega zato v Novi Gorici še vedno nimajo, čeprav bi že morali začeti graditi, da bi uspeli ujeti dogovorjene roke. Zato je skupina z vodjo gradnje centra Mitjem Trtnikom naposled upala, da bo razumna vsaj država in bo podaljšala rok za dokončanje odlagališča in pridobitev uporabnega dovoljenja v leto 2016. A Trtnik je bil včeraj razočaran: »Na ministrstvu pravijo, da podaljšanja roka načeloma ne bo. V finančni perspektivi 2014–2020 so kohezijska sredstva za odpadke izključena, poleg tega se bo denar iz kohezije znižal za eno četrtino.« S tem je vse manjša tudi možnosti, da bo severna Primorska kdaj koli dobila sodobno odlagališče odpadkov. Kam bodo smeti s severne Primorske odvažali v prihodnje, si nihče ne upa razmišljati na glas, prav tako ne, koliko bo to po žepih udarilo prebivalce.
Predvidoma v začetku prihodnjega tedna bodo zadnjo besedo o odlagališču morali izreči tudi župani. Po besedah Trtnika bi se še lahko izšlo, če bi občine prevzele stroške, do katerih po letu 2015 ne bodo več upravičeni iz kohezijskega sklada, a glede na finančno stanje občin se na to ne zanaša. Upa pa, da bo država za prihodnje projekte naredila korak v pravo smer s spremembo zakonodaje. »Naš zakon o upravnem postopku je katastrofa za projekte. Sem zato, da se varuje individualni interes, a v nekih razumnih mejah, tudi časovnih. Prav v primeru pritožb se dogaja, da jih lahko zainteresirani vložijo kadar koli,« pravi Trtnik.
