V občini Cerknica, kjer je narasla Cerkniščica zalila najprej Cerknico, potem pa še Dolenjo vas, škodo trenutno ocenjujejo na 2,5 milijona evrov. Približno polovica škode naj bi nastala na gospodarskih objektih, polovica pa na zasebnih. Kot poudarja cerkniški župan Marko Rupar, gre za oceno škode brez upoštevanja izpada proizvodnje pri gospodarskih objektih, pri zasebnih objektih pa v oceni niso upoštevali notranje opreme in uničenih avtomobilov.
Uspelo jim je preprečiti večjo škodo na gospodarskih objektih
V Loški dolini so sanacijo in pospravljanje protipoplavnih vreč pričeli v četrtek. Voda še zmeraj ni povsem odtekla, nam je povedal župan Loške doline Janez Komidar. Po prvih ocenah škodo ocenjujejo na 560.000 evrov na objektih in 350.000 evrov na infrastrukturi, torej predvsem na cestah in odtokih, ki jih je zamašilo listje. A kot opozarja Komidar, ocene vsekakor niso zadnje, predvsem na cestni infrastrukturi, saj voda v Loški dolini še vedno zaliva najnižje dele. Dveh mostov tako še niti niso pregledali, ocena škode na infrastrukturi bi se tako lahko dvignila za dodatnih 100 ali 200 tisočakov. Na gospodarskih objektih jim je uspelo preprečiti večjo škodo s pravočasnim prekopom državne ceste Stari trg–Pudob, tako da so zmanjšali razlivno površino.
V občini Ilirska Bistrica ocenjevanje škode še poteka. Po prvem delu poplav, ko je voda zalila predvsem Ilirsko Bistrico, škodo ocenjujejo na 1,2 milijona evrov. Kot je povedal Luka Špilar iz občinske komisije za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, pa ocene škode za vasi Koritnice, Bač in Knežak še ne morejo podati. Uprava RS za zaščito in reševanje je občini poslala sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav, oceno pa mora občinska komisija podati do sredine decembra. Kot še poudarja Špilar, gre pri teh številkah za oceno škode na stvareh, ki so pod domeno občine, to so javne zgradbe, javna infrastruktura in kmetijske površine. V to tako niso zajete državne ceste in druge površine, ki so v domeni državnih organov.
Nesposobnost ali korupcija?
Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa v zadnjem času med spremljanjem poplav opaža zanimiv trend, ko nekaj, kar je čisto naravno, kot so visoke vode na kraških poljih, označujemo za ujmo in grozo, ki ogroža ljudi. Mihevc poudarja, da se moramo zavedati, da gre še vedno samo za vodo, ki se steka v kraška polja in je kot take ni mogoče regulirati. »Kako bomo regulirali vso vodo, ki se iz Snežniških gozdov steka na Loško polje?« In dodaja: »Kjer so kraška polja, tam je podtalnica in prav podtalnica je ustvarila kraška polja, kjer sedaj zidamo hiše.« Ko beseda nanese na protipoplavne ukrepe, Mihevc pove, da smo zatajili na celi črti: »Ko strokovnjak poda negativno oceno za gradnjo, se mu takoj očita, da zavira razvoj. Seveda, tudi jaz bi imel hišo na robu kraškega polja s pogledom na jezero. Ampak potem moram sprejeti tveganje, da me lahko zalije voda. Ne pa prositi družbo in državo, da mi pomaga.«
Mihevc meni, da smo zatajili že v šolah, kjer se o krasu učimo iz učbenikov, nihče pa ne spremlja poplav. Zatajili so na občinah, kjer omogočajo ljudem, da pridobijo gradbena dovoljenja. »Možnosti sta samo dve,« pove Mihevc, ali gre za korupcijo ali pa neznanje in nesposobnost občinskih uradnikov, posledično pa za goljufijo kupcev, ki ne vedo, kakšno zemljišče kupujejo. Po njegovem mnenju bi občine morale voditi občinsko kroniko, »če je ne najdemo na občini, se najverjetneje nahaja v župnišču ali pri gasilcih, če je tudi tam ni, pa pogledamo relief«. Visokim vodam se na kraških poljih ne moremo izogniti niti s protipoplavnimi ukrepi, lahko pa s poznavanjem okolja preprečimo, da bi še naprej gradili na poplavnih površinah.