Slovenija je lani z Rusijo presegla dve milijardi dolarjev blagovne izmenjave. Ruski trg je za naša podjetja šesti najpomembnejši, med severnoprimorskimi podjetji pa zaseda deseto mesto. Lani so ta podjetja v Rusijo izvozila za 32 milijonov evrov blaga in storitev ali 12,8 odstotka več kot leto prej. Rast pričakujejo tudi letos in bržkone ni naključje, da so se severnoprimorski gospodarstveniki na včerajšnjem tradicionalnem srečanju seznanjali prav z možnostjo prodora na enega najhitreje rastočih in najbolj obetajočih trgov.
Priložnost za mala in srednje velika podjetja
Mirjam Božič in Miloš Šturm, direktorica in predsednik upravnega odbora novogoriške območne enote Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pojasnjujeta, da iz regije v Rusijo največ izvažajo podjetja iz avtomobilske panoge, kot so Kolektor, Hidria in Letrika. Proizvajalec opreme za peko kruha Gostol Gopan je tradicionalno doma na ruskem trgu, velik izvoz je tudi na področju strojnih inštalacij, ogrevanja, hlajenja in prezračevanja stavb. »Pozitivno je predvsem to, da so na ruskem trgu že prisotna tudi mala inovativna podjetja,« meni Šturm, prepričan, da bo treba za prodor na omenjeni trg spodbuditi prav mala in srednje velika podjetja. Največji, več kot 80-odstotni delež blaga in storitev namreč v Rusijo izvozijo večja slovenska podjetja (Krka, Riko...). Direktor novogoriškega kamnoseškega družinskega podjetja Marko Brezavšček pa dokazuje, da lahko s povezovanjem na tako oddaljenem trgu uspejo tudi manjša podjetja. Lani je v Rusijo prodal za več kot 200.000 evrov kamnoseških izdelkov in s tem ustvaril četrtino vseh prihodkov podjetja.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič največje priložnosti za slovenske podjetnike na ruskem trgu vidi na področjih kemije, strojne, avtomobilske in lesne industrije, proizvodnje hišnih aparatov, turizma in logističnih storitev. Še prej pa meni, da bi bilo treba odpraviti ovire na področju pridobivanja vstopnih vizumov za ruske goste, vzpostaviti načrtnejše bančno sodelovanje pri naložbah, oživiti diplomatsko mrežo in okrepiti promocijo znamke »Made in Slovenia« tudi v manjših ruskih mestih. Prav prodor v manjša, še nezasičena ruska mesta priporoča tudi Tanja Rupnik iz podjetja Riko, ki večino prihodkov ustvari prav na ruskem trgu. Poleg tega pa še, naj za vsakodnevne stike raje kot elektronsko pošto uporabijo telefon in neposredno komunikacijo.
Rusko vlaganje v Slovenijo je uganka
Glede tega, kolikšna je izmenjava v nasprotni smeri, torej koliko Rusija vlaga v Slovenijo, so vse številke bolj ali manj ugibanja. Minister za gospodarski razvoj Metod Dragonja je včeraj na srečanju gospodarstvenikov omenil 50 milijonov evrov ruskega kapitala, ki letno »prileti« v Slovenijo, a meni, da je vsota višja, če že ne primerljiva s 600 milijoni evrov, kolikor jih letno v ruski trg vložijo slovenska podjetja. Tudi na severnem Primorskem obiski ruskih poslovnežev niso redki. Hit denimo vsako leto našteje več ruskih gostov, Rusi pa naj bi se zanimali tudi za nakup naprav na smučišču Kanin.
