Leta 2011 je občino še vodil poslanec SDS Danijel Krivec, sedanji župan Siniša Germovšek je županovanje uradno prevzel aprila 2012. Za Germovška negativno mnenje glede financiranja Kanina ni presenečenje, saj je na spornost tega opozarjal že dlje časa, lani pa koncesije oziroma stroškov prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico na Kanin tudi ni več plačal. Komentar poročila Germovšek obljublja danes, ko se bo s poročilom podrobneje seznanil. Krivec pa meni, da poročilo večjih nepravilnosti kljub vsemu ne prinaša. Pojasnjuje, da so takrat vse napore usmerjali v reševanje Kanina in da se prav zdaj vidi, kaj izpad te infrastrukture za Bovec pomeni. Prepričan je, da so ravnali prav, pomagali so jim ugledni pravniki, sam pa na računsko sodišče nikoli ni bil povabljen, da bi pojasnil razloge za takšno delovanje, zato meni, da poročilo ne kaže povsem prave slike.

Sporno reševanje Kanina

S koncesijo za javno službo prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico na Kanin je občina pomagala žičničarju, ki mu je grozil stečaj, pokrivati upravičeno izgubo (na leto največ 400.000 evrov). A računsko sodišče opozarja, da so se tega lotili preohlapno in mimo javnofinančnih predpisov. Povsem turistično dejavnost je namreč po mnenju sodišča težko spraviti pod javno gospodarsko službo, čeprav je občina utemeljevala pomoč s tem, da je prevoz na Kanin zanjo nujno potreben. A Krivec se s tem ne strinja. »Druga smučišča imajo do prog speljane javne ceste, ki jih vzdržuje država, mi moramo to reševati z žičnico, zato jo imamo za javno infrastrukturo, tako kot po drugih višjih smučiščih v Evropi,« opozarja. Računsko sodišče nadalje ugotavlja, da je občina za piko na i koncesijo podelila napačni družbi (ATC Kanin ni bil upravljalec žičniških naprav), roka trajanja koncesije in cen pa ni določila v skladu z zakonodajo. Računsko sodišče je občino okrcalo tudi zaradi neustreznega nadzora nad družbo ATC Kanin. Popravljalni ukrepi so zdaj odveč, saj Kanin ne deluje več.

Prodaja zemljišč brez javnih objav

Druga sporna tema občine so zemljišča. Zemljišče v Trenti je menjala z zasebnimi kupci, čeprav ga ni imela v letnem načrtu za prodajo. Namere za neposredno prodajo zemljišča ni objavila, uradne cenitve ni bilo, prav tako iz dokumentacije ni razvidno, da bi se občina s kupcem kakor koli pogajala za ceno. Spet drugo zemljišče v Bovcu je občina brez javne objave lokalnemu podjetniku po mnenju računskega sodišča prodala pod ceno in po zastareli cenitvi.