Prostor tudi za rekreacijo
Z vsako novo vlado pa se je vedno začelo znova: obljube, načrtovanja, javni razpisi, obiski na terenu. »Po 24 letih ugotavljamo, da zadrževalnik Vogršček, ki je v novogoriški in ajdovski občini, ne služi stoodstotno za to, za kar je bil zgrajen. Ugotavljamo, da bi razen prvotnemu namenu lahko služil tudi športu in rekreaciji. Po desetletnem sprejemanju občinskega prostorskega načrta pa smo pred dejstvom, da nam bodo pri tem nasprotovali naravovarstveniki. Zakonodaja se je od takrat, ko je bila akumulacija zgrajena, spreminjala. Vztrajali bomo pri umestitvi turizma v del akumulacije,« je bil na okrogli mizi, ki so jo pripravili na pobudo poslanca Matjaža Nemca, kritičen novogoriški župan Matej Arčon. Pritrdil mu je tudi novi ajdovski župan Tadej Beočanin, ki je prepričan, da je na Vogrščku prostor tako za vodarje kot kmetijce in ljubitelje rekreacije.
Upravljanje prenesti na občine
»Ne vemo, komu služi Vogršček,« se je spraševal Aleš Bucik, župan občine Renče - Vogrsko. »Tu vlada prava zmešnjava. Niso urejene zemljiške knjige, prav tako ne upravljanje. Akumulacija je bila načrtovana za 8,3 milijona kubičnih metrov vode, s katero bi lahko namakali več kot 3500 hektarjev površin. Rekreacija je možna na severnem delu jezera,« je dodal Bucik. Milan Turk, župan šempetrsko-vrtojbenske občine, pa je prišel na dan s konkretnim predlogom: »Namakalni sistem bi morali prenesti v last in upravljanje občinam. To bi zagotovilo tudi boljši nadzor. Namakanje bi lahko razširili tudi na ajdovsko in vipavsko občino, saj je v polnem jezeru vode za namakanje od 3000 do 4000 hektarjev kmetijskih zemljišč, trenutno pa se jih namaka manj kot 1000,« je dejal Turk in poudaril, da je treba zadeve okoli zadrževalnika pospešiti, saj dve desetletji propada prav zaradi slabega vzdrževanja. Po njegovem mnenju je treba nujno urediti tudi plačevanje vode, s katero bi pokrivali stroške vzdrževanja.
Mlatenje prazne slame
Zadrževalnik Vogršček sadjarji in poljedelci uporabljajo tako za namakanje kot za umetni dež za protislansko zaščito. Ker pušča, v njem ni nikoli polno vode. »Brez namakanja v Vipavski dolini ni mogoče preživeti. Zelenjavo pridelujem na sedmih hektarih. Če hoče naša država, da nehamo proizvodnjo, naj kar zaprejo pipe in pustijo Vogršček propadanju,« je bil ogorčen Ivan Čebron iz Bukovice. Dodal je: »Dovolj je mlatenja prazne slame. Kjer psa hranijo trije ali štirje gospodarji, ni dobro. Tako je z Vogrščkom. Enkrat se je treba že dogovoriti, kdo bo skrbel zanj.«
Po vodnogospodarskem programu iz leta 1985 je takratna država za namakanje Vipavske doline predvidela poleg Vogrščka še gradnjo zadrževalnikov Močilnik, Pasji rep in Branica. Največji bi bil prav zadrževalnik Branica s 23,6 milijona kubičnih metrov vode, kar bi zadovoljilo potrebo po vodi tudi po letu 2020. Medtem ko Vogršček poplavlja površino 82 hektarjev, bi se Močilnik razprostiral na 18,6 hektarja, Pasji rep in Branica pa bi poplavila 17 hektarjev zemljišča. Po načrtih izpred 30 let naj bi v Vipavski dolini zgradili 283 kilometrov namakalnega sistema, ki bi se razprostiral na 8600 hektarjih površin. A ostalo je bolj kot ne le pri načrtih.
