Prenovljeno letališče priložnost za Bovec

Jutri bodo v Bovcu slovesno odprli prenovljeno letališče z novo upravno stavbo, hangarjem in letališko stezo. Obnova je stala dobra dva milijona evrov, veliko večino zanjo je prispevala Evropska unija v okviru projekta posodobitve letališke infrastrukture A3-NET. Poleg bovškega so bila namreč v prenovo vključena še štiri manjša športna letališča v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Doslej namreč na letališču niso imeli osnovnih pogojev za obratovanje. Manjkal jim je urejen parkirni prostor za osebna vozila, prostor za zbiranje letalskih informacij ter primeren prostor za garažiranje letal, zaradi česar so njihovi lastniki trepetali pred točo in vandalizmom.

Ponudba se bo morala prilagoditi letalskim turistom

Prenovljeno letališče je nova priložnost za bovški turizem, če jo bodo znali ponudniki izkoristiti. Bovško letališče, eno dvanajstih javnih letališč v Sloveniji, je odprto samo čez poletje, predvsem je priljubljeno med jadralnimi letalci, uporabljajo ga tudi za panoramske polete, skoke jadralnih padalcev in delo modelarjev. »Sezona pri nas je omejena na tri ali štiri mesece in poletje je resnično pestro. Predvsem jadralnim letalcem letališče ponuja odlične termične pogoje tudi poleti, ko se na ostalih alpskih letališčih v Evropi poslabšajo,« pojasnjuje Dejan Kavčič, predsednik Aerokluba Bovec, ki je doslej skrbelo za letališče. Veliko tržno nišo vidi v dejstvu, da je Bovec edino pravo alpsko letališče v Sloveniji, zato nameravajo v prihodnje sodelovanje še bolj okrepiti z nižinskimi državami, kjer nimajo takšnih pogojev za učenje letenja. Strinja pa se tudi, da se bo morala turistična ponudba v Bovcu vendarle prilagoditi letalskim gostom, sami se namreč ponudbi Bovca ne bodo prilagajali, ampak bodo raje odleteli drugam.

Nedorečenosti ostajajo

Gradnja letališča je vseskozi tudi burila duhove, nekateri Bovčani so se uprli prvotni ideji, da bi letališko stezo asfaltirali, plašila jih je ideja, da bi na letališču tudi servisirali helikopterje, kar bi pomenilo potrebo po več hangarjih in dodatnih površinah. V ta namen se je oblikovala civilna iniciativa Bovško polje, ki je zahtevala študijo ekonomske upravičenosti povečanja letališča in izdelavo okoljske presoje posega na osnovi realno pričakovanega letalskega prometa. Te v Bovcu še danes nimajo, prav tako nimajo pri roki vseh odgovorov, kako z letališčem naprej. Slednje priznava tudi župan Siniša Germovšek. »Veliki projekti vedno odprejo protislovne poglede, ali bo ta naša zgodba tudi zgodba o ekonomskem uspehu, vam ne znam odgovoriti, se pa velja zanjo potruditi,« meni župan. Med neodgovorjenimi vprašanji ostaja tudi to, kdo bo poslej skrbel za vzdrževanje modernega športnega letališča, ki zaradi svoje opreme zahteva tudi nekaj več sredstev. Bovčani so upali, da bi jim delno pri vzdrževanju pomagala država, a slednja je športna letališča po Sloveniji že prepustila samim sebi, bolje rečeno posameznim ljubiteljem in občinskim skupnostim. Germovšek je prepričan, da to ni dobro, saj letališča v sebi vendarle nosijo širši pomen in priložnosti.

Naložbe