Medtem ko za Palace, ki je sicer naprodaj že dlje časa, resnih interesentov še ni, v mednarodni agenciji S-invest, ki za Hotele Bernardin vodi postopek prodaje Metropol resorta, pričakujejo, da se bo glede na razmeroma velik interes v prvem krogu že do 13. avgusta, ko se izteče rok za oddajo zavezujočih ponudb, razjasnilo, kdo so resni investitorji.
Imena ponudnikov so za zdaj še skrbno varovana skrivnost. Direktorica Jacqueline Stuart je povedala le, da je 24 nezavezujočih ponudb, ki jih je oddalo 14 ponudnikov, prišlo iz Slovenije, drugih držav EU, Rusije in držav nekdanje Jugoslavije. Oddali so jih tako posamezniki kot podjetja, od katerih nekateri že delujejo na področju turizma, pa tudi tuja hotelska podjetja.
Tujec bi pripeljal uveljavljeno hotelsko verigo
Poznavalci opozarjajo, da bodoče lastništvo hotelov za nadaljnji razvoj destinacije še zdaleč ni nepomembno, sploh ker Portorož predstavlja nezanemarljiv, skoraj petinski delež v slovenskem turizmu. Vsi so si tako rekoč enotni, da bi z vidika razvoja destinacije Portorož potreboval (tujega) investitorja iz hotelske panoge, ki bi v turizmu videl dolgoročno zgodbo in bil pripravljen razvojno sodelovati, ne pa špekulanta.
A kdo bi to lahko bil in zakaj bi ga zanimalo ravno vlaganje v Portorožu?
Mag. Tomi Brezovec, predavatelj na portoroški fakulteti za turistične študije Turistica, pravi, da novi lastnik zaradi finančnih težav in prezadolženosti bržkone ne bo postalo nobeno od večjih slovenskih turističnih podjetjih, pač pa bo kupec bodisi manjši domači vlagatelj, nemara celo nekdo, ki se doslej ni ukvarjal s hotelirstvom, ali tuji investitor. Slednji bi se po Brezovčevih besedah zelo verjetno povezal z neko znano hotelsko verigo, saj bi si na tak način zagotovil del povpraševanja.
Da bi bila v Portorožu zelo dobrodošla kapitalska internacionalizacija, poudarja tudi mag. Karmen Novarlič, vodja Sektorja za turizem pri javni agenciji Spirit Slovenija. Pri tem izpostavlja izkušnje iz tujine, kjer so tuje naložbe zelo pozitivno spodbudile nadaljnjo hotelsko dejavnost in prispevale k rasti destinacije. »Tudi nedaleč od nas, denimo v Istri in Dalmaciji, kjer lahko izpostavimo primer verig Valamar in Falkensteiner, imamo zelo dobre primere implementacije tuje naložbe, ki lahko s sabo prinese nov svež veter, znanje in mednarodne izkušnje. Mi prav ta del internacionalizacije na področju hotelske dejavnosti nedvomno potrebujemo,« izpostavlja Novarličeva in dodaja, da se pozitivni učinki takšne tuje investicije poznajo tudi pri prodaji in večji konkurenčnosti.
Hkrati bi po Brezovčevih besedah vstop novih lastnikov pomenil tudi dobrodošlo razpršitev lastništva, saj zdaj skoraj vse portoroške hotele obvladujeta dve večji podjetji v lasti finančnih holdingov.
Marino Antolovič, predsednik uprave družbe Istrabenz Turizem, ki obvladuje preostalo večino portoroških hotelov, združenih pod imenom Lifeclass, priznava, da bi si glede na pomen celotnega kompleksa z Metropolom na čelu, sicer želeli imeti potencial, da bi lahko posegli vmes, a ga zaradi predrage naložbe v obnovo hotela Palace na žalost nimajo. »Rešujemo grehe iz preteklosti. Čeprav sami pri tem nismo imeli mi nobene vloge, je vse to na naši grbi,« pravi Antolovič. Glede bodočega kupca pa: »Imamo samo eno željo. Da bi naši sosedje – ki nam niso toliko neposredna konkurenca, saj v kraju vsi delamo za destinacijo – nekaj doprinesli k razvoju, da bi vsi skupaj prišli do bolj udarne destinacije.«
Portorož – mešano meso na žaru
S tem ima, tako pravi Brezovec, Portorož zdaj težave. »Portorož je malo vsega, kot mešano meso na žaru. Portorož nima identitete, nima prepoznavnega produkta.« Da dodatna ponudba šepa, se strinja tudi Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož, ki pa je še vedno prepričan, da je Portorož dobra znamka, saj ima poleg Bleda najdaljšo tradicijo v turizmu pri nas in je vsaj v določenih segmentih prepoznavno ime, zlasti ko gre za turizem dobrega počutja, igralniški in kongresni turizem. S tega vidika bodočemu kupcu ne bo treba vlagati veliko napora v promocijo kraja, meni Furlanič. Bo pa moral razmisliti o dodatnih storitvah in izboljšanju ponudbe ter podaljšanju sezone, sicer se bo težko nadejal boljših rezultatov. »Ne verjamem, da nekdo, ki bi dal za nakup hotela toliko denarja, z njim ne bi nič storil,« Furlanič utemeljuje, zakaj se prodaje ne boji.
Ali bo uspešna, bo po mnenju naših sogovornikov odvisno predvsem od cene, saj bodo kupci kapital za investiranje iskali v nižji ceni nakupa. Sicer pa Brezovec še upa, da bo določeno odgovornost pokazal tudi prodajalec in da cena ne bo edino merilo. »Tolaži me dejstvo, da ima tudi prodajalec še vedno hotele v Portorožu, zato mu najbrž ne bi smelo biti vseeno, koga bo dobil za soseda. Če bo prodal levo krilo Portoroža nekomu, ki bo Portorožu začel kazati fige, potem bodo imeli tudi Hoteli Bernardin enega partnerja manj.« Kaj bodo kriteriji, smo med drugim vprašali tudi družbo Hoteli Bernardin, kjer pa so se zavili v molk.
