V tolminski enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so čedalje bolj zaskrbljeni zaradi medvedov, ki so tam stalno naseljeni, čeprav naj bi Posočje kosmatincem služilo zgolj kot tranzicijsko območje, torej za potovanje iz osrednjega življenjskega prostora proti severu v historične habitate – v Alpe.
Temu primerno je tudi število škodnih primerov, pravijo pri tolminskem ZGS, saj so jih v zadnjih devetnajstih letih več zabeležili le na Notranjskem, ki predstavlja enega od treh osrednjih življenjskih prostorov medveda v Sloveniji. Rekordno je bilo leto 1998, ko je medved v Posočju pridelal za kar 80.000 evrov škode, medtem ko se škoda v zadnjih 13 letih povprečno ustavi pri desetih tisočakih. Vodja odseka za gozdne živali in lovstvo pri tolminskem ZGS Iztok Koren priznava, da letna višina škode ni v neposredni povezavi s številom medvedov, se je pa bistveno spremenila struktura škod. »Če so bili v preteklosti medvedi 'specializirani' za drobnico, v zadnjem času napadajo tudi čebelnjake, govedo in konje.«
Občanka zaradi strahu končala v bolnišnici
A materialna škoda ni največji problem, pravijo pri tolminskem ZGS, temveč je to preplah, ki ga v teh krajih povzroča stalna naselitev kosmatincev. To naj bi potrjevala tudi vsakoletna prisotnost medvedk z mladiči. »Medved je celo vdrl v hlev na Bovškem, občanka je morala zavoljo strahu poiskati pomoč v šempetrski bolnišnici in tako naprej. Visokogorski kmetje pa so zaradi medveda že primorani opuščati posamezne dejavnosti, ki so že v osnovi zelo težke,« razlaga Koren.
Po njegovih podatkih je bilo v lanskem letu prisotnih šest medvedov na Bovškem, štirje na gorenjski strani triglavskega lovsko-upravljalskega območja, najmanj po eden na Kobariškem in Tolminskem. »K tem številkam je treba dodati še tri medvede, ki so se lani zadrževali na območju Italije ob naši severozahodni meji. Vsaj trije od naštetih so na območju stalno zadržujejo: po eden na območju Trente, Starijskega vrha in v tolminsko-bohinjskih gorah. Prav ti trije medvedi so konfliktni in povzročajo največ škode,« je prepričan Koren.
A težava nastopi, ko se želijo konfliktnega medveda odkrižati, saj je v triglavskem lovsko-upravljalskem območju odvzem medveda iz narave možen le z izjemnim odstrelom, ko isti medved ponavlja napade na domače živali oziroma se navadi na človeka. Postopek pridobivanja dovoljenj za izredni odstrel problematičnih medvedov pa je zelo dolgotrajen, se pritožujejo na tolminskem ZGS. »Praviloma se zgodi, da medved že odide z območja, preden Agencija RS za okolje izda dovoljenje za odstranitev,« poudarja Koren, zato bodo skupaj z občinami pristojnemu ministrstvu predlagali, da se določi letni odvzem enega medveda brez podatkov o težnostni kategoriji. A odstrel bi izvedli šele, ko bi se medveda označilo kot problematičnega.
Strategija upravljanja je povsem zastarela
Čeprav se v tolminskem ZGS pri tem sklicujejo predvsem na strategijo upravljanja z rjavim medvedom, po kateri prehodno območje ni namenjeno stalni naselitvi medveda, dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete opozarja, da so težava ravno strateški dokumenti. »Strategija upravljanja z medvedom je povsem zastarela, saj ni bila posodobljena že 12 let, medtem pa se je marsikaj spremenilo. Medved se v nekatere dele slovenskih Alp, podobno kot drugod po Evropi, vrača, potem ko je bil tam v preteklosti iztrebljen ali pa je človek njegove populacije močno zdesetkal,« poudarja dr. Krofel.
Po njegovih besedah so težave na takšnih območjih pogosto večje, ker lokalno prebivalstvo nima toliko izkušenj z medvedi in zaščito svojega imetja kot ljudje na območjih, kjer so bili medvedi v zadnjih desetletjih pri nas stalno prisotni – denimo na Notranjskem in Kočevskem. »Že od leta 2005 nimamo več niti akcijskega načrta za upravljanje z medvedom, saj zadnja različica, ki sicer dokaj dobro obravnava učinkovite ukrepe za preprečevanje konfliktov, leži v predalu že celih sedem let, ti ukrepi pa se večinoma ne izvajajo. Zaradi tega prihaja tudi do neskladij pri območjih, ki opredeljujejo prisotnost medveda.«
Z mednarodnim projektom do boljšega sožitja
Po prepričanju dr. Krofla bo treba Posočju v prihodnje posvečati posebno pozornost. Možnih rešitev je kar nekaj, pravi, in izkušnje z drugih območij – tudi alpskih – kažejo, da se lahko s pravim pristopom zagotovi sobivanje medvedov in ljudi. »Pogosto so največja težava problematični medvedi, ki postopoma izgubijo strah pred ljudmi in postanejo odvisni od človeške hrane. To smo na primer lahko opažali pri vsem znanem medvedu Rožniku. Preprečevanje tega procesa je običajno ključno.«
K izboljšanju sožitja med ljudmi in medvedi v alpskem območju naj bi pripomogel tudi prihajajoči mednarodni projekt, ki ga bo vodil Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z več partnerji iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in ZDA. »Gre za šest milijonov evrov vreden evropski projekt Life+, ki naj bi se začel 1. julija, trajal pa bo pet let. Denarja ne bomo porabili za znanstveno preučevanje medveda, ampak za izobraževanje ljudi. Šlo bo za implementacijo konkretnih stvari na terenu: recimo od zavarovanja smetnjakov, kompostnikov in odlaganja smeti na splošno do zaščite drobnice, čebelnjakov in drugega imetja. To bo bistvo projekta,« je razložil Marko Jonozovič, šef odseka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije.
V okviru projekta naj bi opravili tudi revizijo zastarelih državnih dokumentov in sprejeli meddržavne strategije. Strokovnjaki se nadejajo, da bo ravno to odpravilo precej težav in slabe volje.
