Plovna sezona na reki Soči se je že začela, dober obisk tujih gostov za veliko noč obeta dobro sezono. A v Posočju se za zdaj še pluje brez plovnega režima. Lanska prizadevanja, da bi do letošnje sezone sprejeli odlok o ureditvi plovbe po smaragdni reki, se niso izšla. So pa posoške občine in ministrstvo za infrastrukturo in prostor vendarle prišli korak bližje. Ministrstvo jim je ta teden prisluhnilo v argumentih, da popolne varnosti na Soči ne morejo zagotavljati, posebej pa ne sprejemati vse odgovornosti ob morebitnih nesrečah. Zavezali pa so se, da bo upravljalec plovne poti (to bo medobčinska uprava treh posoških občin) čim več naredil za varnost in neovirano plovbo.
Odgovornost bodo morali prevzeti tudi turisti sami
Ministrstvo jim je pri odloku naročilo še nekaj manjših popravkov in ko bo ta pripravljen, ga bo župan Bovca Siniša Germovšek uvrstil na prvo naslednjo sejo občinskega sveta, a ker bo pred potrditvijo potrebna še javna razprava, potrditev odloka v vseh treh občinah, vmes pa so počitnice in volitve, je malo verjetno, da bi odlok začel veljati že letos. »Z ministrstvom smo se za urejanje plovbe po Soče dogovorili po zgledu planinskih poti, kjer mora tudi vsak udeleženec oziroma planinec sam prevzeti del odgovornosti. Posebej če se v hribe odpravi v neprimerni obutvi in z neprimerno opremo. Tako naj tudi pri vodnih športih velja, da mora vsak svoje sposobnosti in znanja oceniti tudi sam,« pojasnjuje Germovšek.
Goran Kavs vodne športe v okviru agencije Soča rafting v Posočju trži že 25 let, zadnja leta v Bovcu gosti 15 odstotkov slovenskih in 85 odstotkov tujih gostov. Gneča na reki je vsako leto večja, čez poletje na Sočo goste vabi kar 30 lokalnih in 100 tujih ponudnikov vodnih športov, zato to področje po njegovem kar kliče po regulaciji. Ob vseh težavah z odgovornostjo in kdo jo bo prevzel, Kavs meni, da bi bilo z odlokom treba urediti predvsem nepravično stanje na Soči. »Zdaj se dogaja to, da smo domači ponudniki v podrejenem položaju, tuje agencije pa v nadrejenem. Sami smo zavezani strogi domači zakonodaji in venomer pod očesom različnih inšpekcij. V naši agenciji smo imeli v lanskih treh mesecih sezone 20 pregledov. Tujci pa so zavezani svoji lastni zakonodaji, ki marsikje ne zahteva niti športnih licenc,« opozarja Kavs.
Soteskanje spet le posel za tujce?
Že lani so soteskanje prevzeli tujci, saj so domači vodniki soteskanja ostali brez licenc. Ti tudi letos še ne vedo, ali bodo lahko vodili turiste po strugah Sušca, Fratarice ali Globoškega potoka. Ministrstvo za šolstvo lani njihovi novoustanovljeni Kanjoning zvezi Slovenije ni potrdilo izobraževalnega programa za vodiče in tako je 28 vodnikov, ki so tečaj že opravili, ostalo brez licenc. Dopolnjen program izobraževanj je zdaj znova na presoji na ministrstvu. Če bo program (tudi zaradi sporov bovške zveze soteskarjev s konkurenčno Soteskarsko zvezo Slovenije) znova zavrnjen, bodo v Posočju znova služile tuje agencije in vodniki brez licenc. Madžarska zakonodaja za soteskanje denimo sploh ne pozna ne izobraževanja in ne licenc. »Lani smo zaradi izpada soteskanja izgubili med 40 in 45.000 evri, nekaj smo ga lahko nadoknadili z drugimi dejavnostmi, a na koncu vseeno imeli 30.000 evrov manjka,« opozarja Kavs. In se sprašuje, do kdaj bodo tudi sami še tako lojalni svoji državi, ko pa bi bilo tudi zanje odprtje podjetja v tujini veliko bolj prijazno kakor doma.
