Objekt muzeja stare železarne obsega krčilno kovačnico, imenovano štauharija, stanovanjski objekt, imenovan personal, in laboratorij. »Vsi predstavljajo pomemben del stavbne in tehniške dediščine železarske tradicije in so neločljivo povezani z razvojem železarstva in jeklarstva na Koroškem in v Sloveniji nasploh. Gre za enega redkih avtentično ohranjenih industrijskih kompleksov s konca 19. in začetka 20. stoletja pri nas. Značilna arhitektura ter ohranjena delovna orodja in naprave uvrščajo to območje na seznam naše najkvalitetnejše tehniške dediščine,« pojasnjuje Anita Potočnik Slivnik, vodja projekta in obenem višja svetovalka v uradu za razvoj in investicije na občini Ravne. Objekte in kompleks je občina razglasila tudi za tehniški spomenik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa je predlagal, da se omenjeno območje uvrsti med kulturne spomenike državnega pomena. V štauhariji je denimo še ohranjeno delovno orodje iz časa nastajanja železarske proizvodnje, personal pa je ohranil prvotno podobo iz časov, ko so v njem še stanovali delavci železarne.
Zgodovina zbrana na enem mestu
V okviru omenjenega projekta bodo na Ravnah obnovili več kot 500 kvadratnih metrov vzhodne dvorane štauharije in v njej posodobili tako strojne kot tudi električne instalacije, uredili dobrih tisoč kvadratnih metrov objekta personal za muzejsko dejavnost ter skoraj 2600 kvadratnih metrov zunanjih površin muzejskega območja. »Lega tega najstarejšega dela bivše ravenske železarne tik ob starem mestnem jedru omogoča neposredno navezavo objektov na mesto, kar daje v teh objektih možnost izvajanja projektov širše kulturno-turistične ponudbe kraja. Projekt predstavlja tudi razvojno prioriteto Koroškega pokrajinskega muzeja,« pove Potočnik-Slivnikova. Dodaja, da jim ohranjeni objekti omogočajo, da bodo lahko na enem mestu, v opuščenem proizvodnem obratu štauharije, predstavili celotno zgodovino proizvodnje železa in jekla, obenem pa na drugi strani, v ohranjeni večstanovanjski stavbi, tako imenovanem personalu, prikazali obiskovalcem, kakšen vpliv je imela ta gospodarska dejavnost na javno in družinsko življenje. »Obenem bomo izpostavili tudi najbolj tipične značilnosti življenja železarjev kot poklicne skupine,« pove vodja projekta.
Doživljajski muzej
»Pri oblikovanju centra industrijske zgodovine in delavske kulture z osrednjim železarskim muzejem Slovenije načrtujemo tudi oblikovanje izkustveno-doživljajskega muzeja. Ta bo produktno in tržno usmerjen, podprt bo z multimedijskimi efekti in bo temeljil na interakciji z obiskovalci, na drugi strani pa bo z znanstvenim in raziskovalnim delom omogočil vzpostavitev baze podatkov, ki bo podlaga različnim nalogam na področju ohranjanja, zbiranja in postavljanja občasnih razstav in novih muzejskih zbirk ter drugih oblik predstavljanja dediščine javnosti,« poudari Potočnik-Slivnikova. Z obnovo objektov na varovanem območju nekdanje železarne na Ravnah bodo razširili turistično ponudbo in omogočili razvoj ene ključnih kulturno-turističnih točk v občini Ravne in koroški regiji nasploh. »S tem pa zagotovili tudi zagon ene večjih ponudb muzeja industrijske in tehniške dediščine v slovenskem prostoru ter ga vključili v slovensko in evropsko pot kulture železa,« pove sogovornica. S projektom želijo urediti osrednji železarski muzej v Sloveniji in vanj privabiti še več obiskovalcev, ki bodo obiskali tudi druge kulturne prireditve. To pa bo tudi podlaga, da bodo lahko razvijali še druge turistične zanimivosti, s katerimi bodo povečali atraktivnost Koroške in Raven.
