Za družino Gaberščik, dedinjo nekdanjega gostišča s prenočišči Adria ob parku Lanthierijevega dvorca v Vipavi, je denacionalizacijski postopek trajal 16 let. Po koncu so zoper Mlinotest, uporabnika gostišča v osemdesetih in devetdesetih letih, vložili odškodninsko tožbo v višini 2,7 milijona evrov. Sodišče jim je skupaj z obrestmi prisodilo 924.000 evrov. V Mlinotestu pravijo, da je odločitev, ki so jo potrdili tudi višji sodniki, izrazito krivična. Neupravičenost dedičev do tako visoke odškodnine bodo dokazovali do evropskega sodišča, če bo treba.
Gostišče po vojni podržavili
Objekt vipavskega gostišča s prenočišči Adria, ki stoji tik ob Lanthierijevem dvorcu, je bil po drugi svetovni vojni podržavljen. Leta 1988 je občina Ajdovščina s sklepom izvršnega sveta oddala objekt Mlinotestu oziroma njegovemu tozdu Hotel Planika, ki je upravljal gostinske lokale. Adrio naj bi upravljali vse do leta 1998. Leta 2000 je šlo podjetje Hotel Planika v stečaj.
Družina Gaberščik je zahtevo za vrnitev premoženja vložila že leta 1991. Denacionalizacijski postopek se je nato vlekel vse do leta 2007, ko so jim priznali pravico do vrnitve objekta gostilne Adria. »Postopek se je vlekel tako dolgo tudi zato, ker je romal do vrhovnega sodišča, kamor se je pritožil Mlinotest. Na osnovi odločitve sodišča, s katero so nam priznali pravico do vrnitve premoženja, smo morali zoper Mlinotest vložiti odškodninsko tožbo. Pa tudi ko smo objekt dobili v last, smo morali iti v izvršbo, da smo ga lahko dobili tudi v posest,« pojasnjuje Aleksander Gaberščik, eden od šestih dedičev, denacionalizacijskih upravičencev.
Že prvostopenjsko sodišče jim je prisodilo 700.000 evrov odškodnine, ki skupaj z obrestmi za pretekla leta znaša 924.000 evrov. Na to odločitev sodišča v Ajdovščini se je Mlinotest pritožil višjemu sodišču v Kopru in izgubil, saj je koprsko sodišče odločitev ajdovskega sodnika potrdilo kot pravično.
Mlinotest: Nikoli nismo bili formalni lastniki
»Ker gre za izrazito krivično sodno odločitev, bo Mlinotest zoper sodbo višjega sodišča uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva. Še vedno verjamemo, da za tisto, s čimer nismo razpolagali, tudi ne moremo biti oškodovani, pa naj gre za zakon o denacionalizaciji ali za kakršen koli drugi predpis,« so prepričani v Mlinotestu.
V družbi vztrajajo, da nikoli niso bili formalni lastniki nepremičnine. Lastnica naj bi bila občina Ajdovščina, s katero so sicer sklenili pogodbo za ureditev zemljiškoknjižnih razmerij, a do realizacije naj nikoli ne bi prišlo. »Mlinotest se je prvega aprila 1994, na podlagi sklepa občine Ajdovščina iz leta 1988, vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik objekta. Družbena lastnina pa je bila izbrisana,« pravi Gaberščik.
V Mlinotestu letijo tudi kritike na ocenjeno vrednost nepremičnine, ki je po izračunu geodetske uprave vredna 84.000 evrov, zato se jim zdi dosojena odškodnina previsoka. Dvomijo o pravilnosti ocene sodnega cenilca, opozarjajo na nepristransko in morebitno cehu prijazno cenitev, saj je Gaberščik tudi sam sodni cenilec za nepremičnine. Gabrščik odgovarja: »Jasno je, da po zakonu ne morem ceniti nepremičnin v sodnih postopkih, v katere sem vpleten osebno. Sodnega cenilca zato postavi in ga je postavilo sodišče. Stavba je uničena, razvalina in vredna 84.000 evrov po zaslugi tistih, ki so jo upravljali.«
Izplačilo ne bo ogrozilo obstoja družbe, pravijo v Mlinotestu. Ne morejo pa prevzeti odgovornosti, kot še pravijo, za dolgotrajen postopek, ki je podvojil znesek denacionalizacijskemu upravičencu. Odločitev sodišča bodo spoštovali, se bo pa izplačilo prisojene odškodnine odrazilo pri poslovnem izidu Mlinotesta za leto 2014. Načrtovali so 45 milijonov prihodkov in 1,3 milijona dobička. Ker so imeli 418.000 evrov v ta namen že rezerviranih, bo dobiček za pol milijona nižji.
