Razmere na najmlajši slovenski univerzi, ki jo že tri leta pretresajo notranji spori, anonimke, očitki o nepravilnostih in celo kriminalistične preiskave, se približujejo vrelišču. Potem ko so pred dnevi na univerzi potekale hišne preiskave, je rektor dr. Dragan Marušič včeraj ponovno zavrnil vse očitke. Izjave pa podkrepil z zajetnim kupom dokumentov, ki naj bi ga razbremenjevali.
Ob pojasnjevanju primera znanstvene konference DM>60, za katero obstajajo sumi, da gre pravzaprav za rojstnodnevno zabavo na račun univerze ob njegovi 60-letnici, je Marušič pokazal zunanjo revizijo, ki ni ugotovila nepravilnosti, je pa tudi res, da je revizijo naročila sama univerza. Prav tako naj bi bilo po Marušiču vse zakonito tudi pri izdatnem sodelovanju s hišnim odvetnikom Velimirjem Cugmasom.
Nenavadno sklepanje in razveljavljanje pogodbe
Spomnimo, da je pogodba s Cugmasom zanimala tudi kriminaliste. Marušič je namreč še isti dan, ko je s Cugmasom sklenil pogodbo o pravni pomoči, pod to pripisal, da ni sklenjena, pač pa je k prejšnji, iz leta 2009, sklenil aneks. Marušič je včeraj pojasnjeval, da zato, ker zaradi predhodne neuskladitve vseh podrobnosti »ni odražala točno volje pogodbenih strank«. Marušič je zatrdil, da se z aneksom ni spremenila pogodbena višina, pač pa čas in mesto srečevanja, ki je lahko tudi v avli hotela Metropol, kamor hodi Marušič plavat.
Zelo visoki Cugmasovi zaslužki pa so po Marušičevih besedah povezani z zastopanjem v podedovanih tožbah, tožbah (bivših) zaposlenih, od katerih jih je večina pravnomočno zaključena v prid univerze, in sodnih postopkih o gradbenih investicijah univerze. Prav slednje naj bi obremenjevale bivše vodstvo fakultete na čelu s takratnim rektorjem Radom Bohincem, ki naj bi pri vodenju investicij zagrešil več hujših nepravilnosti, ki so za seboj pustile finančne luknje. Na univerzi so pojasnili, da so v zvezi s tem že sprožili ustrezne postopke, Bohinc pa nam je dejal, da je v tujini in da bo odgovarjal po vrnitvi.
Skrivanje v nasprotju z akademskimi standardi
So nam pa na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport včeraj potrdili, da so se tudi sami odločili za izvedbo zunanje revizije poslovanja Univerze na Primorskem, saj je predlog za notranjo revizijo rektor pred časom zavrnil. Listina o poslu z zunanjim revizorjem, ki bo preveril tudi dogajanje pod Marušičem, je že v podpisu.
Marušič je sicer prepričan, da poskusi njegovega očrnjenja izhajajo iz nezadovoljstva tistih, ki so izgubili (finančne) privilegije. »Osemletno vodenje pred menoj je namreč sledilo drugačnim načelom, ki so bili bolj podobni zaslužkarstvu kot pa resnemu vodenju znanstvene institucije.«
Toda v prid transparentnosti in akademskim standardom ne govori zadnja Marušičeva poteza, ki je sprožila ostro reakcijo nekaterih članov senata univerze. Na Marušičev predlog je namreč senat za nazaj izglasoval, da zvočni zapis marčevske seje senata ostane zaupen in da se kljub pozivu ne izroči informacijskemu pooblaščencu, pač pa je javen le zapisnik. Štirje člani senata, tudi sicer znani po svojih kritičnih izjavah do vodstva, so opozorili, da je takšno ravnanje nesprejemljivo in da gre za skrb zbujajoč precedens. Kot smo izvedeli, so se prav na tej seji pojavili tudi pozivi Marušiču, naj razmisli o svojem odstopu.
Zaslužna profesorica dr. Lucija Čok, prva rektorica Univerze na Primorskem, je za Dnevnik včeraj ocenila, da bi moral senat, kot najvišji organ, vse zadnje dogajanje, ki je za univerzo zelo škodljivo, čim prej presekati, ne pa dvigovati roke. »Legitimno je, da ima rektor svojo vizijo. Toda to vizijo lahko doseže izključno na temelju dialoga, konfrontacije mnenj, skupnih rešitev in v duhu akademske kulture. To vse pa manjka,« pravi dr. Čokova. In obenem opozarja, da se spori vlečejo že tri leta, kar je zelo negativno vplivalo na delovanje univerze. »Dr. Marušič bi se moral vprašati, kaj je sploh dosegel s temi bitkami? Rezultatov ni,« obžaluje Čokova.
Marušič je včeraj, nasprotno, ocenil, da je univerza na pravi poti do mednarodno priznane univerze, kar naj bi med drugim potrjevali znanstvene objave, mednarodno povezovanje, povečanje sredstev in večji vpis tujih študentov.
A kritični so tudi študenti. »Obračunavanja različnih struj znotraj univerze zagotovo ne govorijo v prid njenemu razvoju in ugledu, še najmanj pa sodijo v akademski prostor,« nam je dejal Seit Demiri, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem, kjer pravijo, da so pogoji za študij na univerzi slabši v primerjavi s preostalimi univerzitetnimi središči, še posebej pereč je problem nastanitve študentov. Zato menijo, da je treba energijo usmeriti predvsem v stvari, ki izboljšujejo pogoje študija ter krepijo akademski prostor.