Po dokončnem zaprtju goriške porodnišnice v Italiji sta tamkajšnja deželna vlada in splošna bolnišnica dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici konec prejšnjega tedna podpisali sporazum, ki Italijankam iz določenih občin omogoča brezplačno rojevanje tudi v Sloveniji. A prvi dnevi meddržavnega sporazuma še niso prinesli tudi meddržavnega rojstva.
V šempetrski bolnišnici se zavedajo, da masovnega prihajanja italijanskih porodnic v Šempeter ne bo. Na eni strani zaradi emocionalne navezanosti slednjih na svoje zdravnike in ne nazadnje državo, na drugi zaradi stroge lokalne omejenosti sporazuma. Ta namreč velja le za porodnice iz Gorice in okoliških občin Fara, Moš, Števerjan, Šlovrenc in Sovodnje, rojstev pa v teh krajih že doslej ni bilo veliko. Direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna pojasnjuje, da sprejmejo vsako italijansko porodnico, ki bi želela roditi pri njih, se pa mora slednja še pred porodom za to dogovoriti pri italijanskih lokalnih zdravstvenih oblasteh. In od njih pridobiti izjavo, s katero se Italija zavezuje, da bo stroške poroda krila šempetrski bolnišnici.
Odpustno pismo v italijanščini
V Šempetru pa so se zavezali, da bodo odpustno pismo o poteku poroda prevedli tudi v italijanski jezik. Vprašanje državljanstva novorojenčkov, ki je skeptike čezmejne porodnišnice najbolj strašilo, pa se Žiberni zdi povsem obrobna in že davno rešena tema. Slednje se namreč dodeli glede na državljanstvo staršev in ne glede na to, ali je bil otrok rojen v Gorici ali Šempetru. O tem ne nazadnje priča tudi zadnje rojstvo v goriški porodnišnici minuli konec tedna. Zadnja novorojenka, ki je prijokala na svet v goriški porodnišnici, je bila Kitajka, mala Angela Xin je osrečila svoja starša, kitajska državljana.
Zaprtje za Italijo logično
Zaprtje porodnišnice v Gorici ni prišlo čez noč, pričakovali (in odlašali) so ga že dolgo, je pa bila to ena prvih potez nove deželne zdravstvene reforme. Italijanska deželna vlada Furlanije - Julijske krajine se je za zaprtje odločila zaradi »nevarnosti tako za mamice kot novorojenčke« in racionalnosti. V porodnišnici je namreč število rojstev nenehno padalo, lani so našteli le še 276 otrok. Le dobrih dvajset kilometrov ali slabe pol ure stran imajo namreč še eno porodnišnico. Še bližje, le dobra dva kilometra ali pet minut vožnje stran, pa je tudi slovenska, šempetrska porodnišnica. Žiberni se zdi zaprtje goriške porodnišnice logično, plod strokovnosti in racionalnosti oziroma razmišljanja, ki se ga je lotila že vsa Evropa, le v Sloveniji z njim odlašamo. »Ta razmislek nas še čaka,« pravi, a obenem odločno zavrača, da bi bila zaradi racionalnosti in strokovnosti zaprtja deležna tudi šempetrska porodnišnica.
Simbolna gesta
O možnostih, da bi italijanske nosečnice rojevale v šempetrski bolnišnici, so se vpleteni dogovarjali več let. Tudi v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, a do hitrega dogovora zaradi različnih birokratskih ovir ni prišlo. »Vsi večji problemi v zdravstvu so v glavah,« je jedrnat Žiberna, ko ga vprašamo, ali so bile večje fizične prepreke ali prepreke v glavah. Tudi njegov zdravniški kolega, ginekolog Marco Gergolet, italijanski Slovenec, ki v Šempetru skrbi za porodnice in je obenem pomočnik direktorja za strokovno tehnične zadeve, je pred leti v intervjuju za italijanski časopis Il Piccolo dejal, da sodelovanje porodnišnic ovirajo »protislovenske rasistične zapreke«. »Če bi Gorica mejila z Londonom ali Parizom, Goričani ne bi imeli nikakršnih težav rojevati v teh bolnišnicah,« je dejal. Tudi sedanji dogovor je zaradi ozke lokalne omejenosti pravic bolj kot ne simbolna gesta, a vendarle korak k bolj odprtemu razmišljanju.