Čezmejni projekt je ocenjen na 1,3 milijona evrov, po besedah Tamare Rusjan, svetovalke za vinarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, pa je namenjen proizvajalcem, ponudnikom, gostincem in gospodarstvenikom kot tudi dijakom, študentom, turistom in ne nazadnje lokalnemu prebivalstvu. »Med drugim si bomo prizadevali izboljšati kakovost tipičnih lokalnih izdelkov in spodbuditi gojenje avtohtonih sort vinske trte, oljk, radiča, dišavnic in sadja. Tipične lokalne jedi nameravamo predstaviti predvsem mlajši populaciji. Popisali bomo tudi vinske kleti in oljarne z arhitekturnimi in zgodovinskimi posebnostmi in poiskali stare dokumente z zapisi, povezanimi z lokalnimi jedmi in proizvodi,« je povedala Rusjanova.
Posebno pozornost so v projektu namenili rebuli. Ta je v vinorodni deželi Primorska pomembna avtohtona sorta. Raste na 640 hektarjih površin in je po zastopanosti druga najbolj razširjena bela sorta. Raziskave so strokovnjaki opravljali v 20 vinogradih, enajstih v Brdih in devetih v Vipavski dolini. Izbrali so vinograde v polni rodnosti, v starosti šest do 20 let. Iz vinogradov so za analizo jemali zemljo, pa liste, da so ugotavljali vsebnost hrane v vinski trti in spremljali dozorevanje jagod. Analize so pokazale, da je sorta rebula zelo prilagodljiva in tudi v slabših letinah ne zataji. Količinsko in kakovostno da vedno dober pridelek. Prav zato je v Brdih kot Vipavski dolini že desetletja med najpomembnejšimi sortami.
