»Borci ne sprejemajo vseh žrtev«
Majda Zupan z Rakeka je bila neposrednejša. »Prišli smo se poklonit žrtvam, ki so bile dolgo časa zamolčane. Borci so s svojim ostrim odzivom pokazali, da nimajo širokega srca, da ne znajo sprejemati vseh žrtev,« je okrcala nasprotnike spomenika.
Tudi Andrej Škvarč iz Ajdovščine, sicer predstavnik mlajše generacije, je ocenil, da skuša spomenik popraviti krivice. »Krivica je nekaj, kar najbolj razgradi družbo. V slovenski družbi je to dobro vidno. Tudi če so domobranci naredili zločine, jih je treba obsoditi, in seveda obratno. In se opravičiti, prositi odpuščanja.«
»Sprava načeloma ni potrebna, potrebno je samo povedati pravo resnico,« pa je razmišljal Bojan Turšič iz Borovnice. In kam bomo prišli, če bosta dve strani še naprej vztrajali vsaka pri svoji resnici? »Resnica je samo ena. Ena stran se ne drži prave resnice. Katera, pa bo čas pokazal,« nam je odvrnil, prepričan, da se v medijih in zgodovinskih knjigah razširja laži.
Evangelij ne izključuje nasprotnikov
Omembi medijev, vključno s tem, ki ga berete, češ da so razširjali »nestrpne in tudi neutemeljene izjave nekaterih pripadnikov združenja borcev«, se v svoji pridigi ni mogel povsem izogniti niti Maks Ipavec, cerkniški dekan, ki je vodil sveto mašo. Poleg sorodnikov žrtev in številnih drugih so se je udeležili tudi nekateri vidni predstavniki političnega življenja, med drugimi Janez Janša, France Cukjati, Lojze Peterle, Ljudmila Novak, Jože Tanko, Lovro Šturm in cerkniški župan Marko Rupar.
»Ta spomenik nedolžnim žrtvam, ki sem ga blagoslovil, nikakor ne podžiga starega sovraštva, ker je bil postavljen povsem miroljubno iz spoštovanja do pokojnih žrtev. Pred spomenikom NOB nikakor ni zgrajen zid, ki bi razdvajal ljudi, kot je izjavil predsednik cerkniškega združenja borcev. V Grahovem je več partizanskih spomenikov in krajani so vse miroljubno sprejeli,« je med drugim poudaril Ipavec. Nato se je vendarle dotaknil tudi Jezusovega evangelija, »evangelija dobrote, miru in ljubezni, ki ne izključuje niti nasprotnikov ali sovražnikov«.
Poklonili so se žrtvam nacizma
Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je sicer še pred dogodkom vodstvu Rimokatoliške cerkve na slovenskem in cerkveni oblasti v Vatikanu poslalo javni poziv, naj se izrečejo »proti potvarjanju zgodovine, ki vodi v nove in nove delitve in vzbujanje mržnje in sovraštva med Slovenci«. Zmotil jih je predvsem sporni napis na spomeniku, ki »za nazaj ustanavlja Slovensko narodno vojsko, ki leta 1943 ni obstajala«.
Izrazili so tudi pričakovanje, da uradna Cerkev ne bo sodelovala pri dogodku, ki po njihovi oceni nima nobene povezave s pietetnim odnosom do mrtvih, »saj je taistim mrtvim že izkazana posmrtna čast s spomenikom na pokopališču v Grahovem in s spominskim obeležjem pesniku Francetu Balantiču, ki pa je bil žal tudi podčastnik v službi okupatorja in je v boju izgubil življenje«.
So se pa v združenju borcev držali napovedi in s protesti niso zmotili dogodka. Je pa dve uri prej svojo slovesnost pred bližnjima spomenikoma NOB organiziralo gibanje Puntarji. Opozorili so na še eno simboliko. »Nihče ne oporeka spomina, obžalovanja za umrlimi, hkrati pa noben pošten in zaveden prebivalec te dežele ne more najti opravičila za skrunjenje spomenikov žrtvam nacizma. Zid, ki ga imenujejo »spomenik« in ki s svojo masivnostjo zakriva spomenik žrtvam nacizma, napis, ki slavi okupatorja in domače izdajalce kot slovensko vojsko, ne more in ne sme biti postavljen, ne da bi se ob tem prebudil gnus do najbolj zavržnega dejanja laži in izdajstva, ki preko mrtvih bremeni žive. In za to dejanje so si izbrali 6. april, dan, ko je okupator napadel našo zemljo,« so sporočili.
Nedaleč stran od prizorišča spominske slovesnosti je bila v baru zbrana vaška mladina. Skupina fantov se je pravkar vrnila z izleta v Portorož in se v nekoliko prešernem razpoloženju pogovarjala o, kot so nam dejali, vsem drugem, le o spomeniku ne. »Za spomenik se ne brigam, saj to je bila zgodovina,« se je nekoliko poetično pošalil Nik. Njegov kolega pa pripomni, da se mladih zgodovinske delitve ne tičejo, da niso privrženci nobene strani in da se ukvarjajo z drugimi, zanje pomembnejšimi stvarmi. Gostilniških debat in kregarij na to temo med starejšimi sovaščani, kakršnim so pogosto priča, pa da so že siti. vrž