Mala vetrna elektrarna z močjo 910 kilovatov, ki je stala 1,3 milijona evrov, je polovico manjša od prve in doslej edine slovenske vetrnice pri Dolenji vasi, proizvedena električna energija pa bo zadoščala za oskrbo približno 500 gospodinjstev.
Učinke infrazvoka bo preveril na lastni koži
Pučnik projekta že od začetka ni želel medijsko izpostavljati, saj je ocenil, da bi mu to škodovalo zaradi vpliva različnih lobijev pa tudi vse glasnejšega, a po njegovem v veliki meri neosnovanega nasprotovanja dela javnosti. Prav zato je sklenil, da bo na lastni koži preveril (ne)upravičenost očitkov o negativnih vplivih vetrnic, zlasti infrazvoka na zdravje ljudi. »Pod vetrnico bom postavil bivalni kontejner in v njem preživel dva meseca 24 ur na dan. Redno bom pod zdravniškim nadzorom. Določeno panogo je mogoče zlahka diskreditirati. To se zdaj dogaja z vetrno energijo, o kateri je mogoče zaslediti veliko nepoštenih izjav. Nihče pa se ne vpraša, kaj je dejansko res. Nihče ni pripravljen narediti koraka več v to smer. Jaz sem pripravljen,« poudarja Pučnik.
Na vprašanje, kako si razlaga precejšnje nasprotovanje projektu Senožeška brda, ki predvideva gradnjo do 40 velikih vetrnic, odgovarja, da ga je mogoče razumeti, saj je bil med drugim zastavljen preveč megalomansko. Pučnik ocenjuje, da so v nasprotju z na primer strnjenimi avstrijskimi vasmi naše vasi zaradi širitve poselitve bolj razdrobljene, zato ostaja manj prostora za velike vetrnice, kakršne so načrtovane pri Senožečah (z močjo tri megavate), ki potrebujejo tudi večje odmike. »Slovenska vetrna realnost je v manjših (do enega megavata moči) in mini vetrnih elektrarnah, ki so bolj sprejemljive in ne potrebujejo tako velikih odmikov od naselij,« ocenjuje Pučnik.
Krajevna skupnost naklonjena
Pučnik je v nasprotju s senožeškim primerom s krajevno skupnostjo z izjemo ene krajanke, ki je tudi vložila pritožbo na gradbeno dovoljenje, našel skupni jezik. »Že na začetku sem se odločil, da bom naložbo izpeljal le, če bo doseženo soglasje s prebivalci,« pojasnjuje. In dodaja, da je bila pri umestitvi v prostor ter pridobitvi okoljevarstvenega soglasja pomembna tudi okoliščina, da vetrnica stoji ob avtocesti, ki je že posegla v okolje.
Da jim je še pred nakupom zemljišča svojo namero predstavil na zboru krajanov, kjer ni bilo nesoglasij ali nenaklonjenosti projektu, in da so z investitorjem doslej korektno sodelovali, nam je potrdil tudi predsednik Krajevne skupnosti Razdrto Boštjan Blažek. »V Razdrtem menimo, da ena sama mala vetrna elektrarna ne predstavlja problema za vas in okolje. Seveda je slika drugačna v sosednjih krajevnih skupnostih, kjer se pripravlja postavitev ogromnega števila velikih vetrnih elektrarn,« je dejal Blažek. Je pa krajevna skupnost zavarovala svoje interese, saj neposredno mimo zemljišča, kjer stoji vetrnica, poteka vaški vodovod. Zato so v projektnih pogojih točno določili, kaj mora investitor na tem področju urediti. »Rente ali drugih ugodnosti še nimamo dogovorjenih, je pa sam investitor izrazil željo, da se o teh stvareh dogovorimo, ko bo mala vetrna elektrarna začela obratovati,« nam je še povedal Blažek.
Projekt so podprli tudi na občini Postojna. »Umeščanje vetrnic v prostor ni sporno, če so izpolnjeni vsi okoljski, varovalni in tudi vizualni kriteriji,« so pojasnili svoje stališče in dodali, da so na pobudo investitorja tudi spremenili namensko rabo prostora iz kmetijskih zemljišč v območje energetske infrastrukture, kar so izvedli med postopkom priprave občinskega prostorskega načrta.
