Zavod za zdravstveno zavarovanje nameni 2,4 milijona evrov za nujno helikoptersko medicinsko pomoč na leto. 1,6 milijona evrov je stroškov za nalet helikopterjev bodisi vojske bodisi policije, ki izmenično opravljata to službo. 800.000 evrov pa je pavšal za dežurno zdravniško ekipo na brniškem letališču. Stroški bi bili lahko še precej višji, če bi gorski reševalci svoje storitve zaračunali, a to delo opravljajo prostovoljno, Gorska reševalna zveza Slovenije krije njihove potne stroške in del dnevnic.
Vse stroške krije zdravstvena blagajna
Helikoptersko reševanje je pri nas urejeno tako, da za nujno medicinsko pomoč skrbi posebna zdravniška ekipa, ki je stalno dežurna na brniškem letališču. Ko pa je potrebno reševanje »iz zraka«, največkrat gre za nesreče v gorah ali na smučiščih, pristopijo še gorski reševalci. Za helikopterske prevoze izmenično skrbita vojska in policija. Za uporabnike, se pravi ponesrečene in obolele, je tudi helikoptersko reševanje del zdravstvene oskrbe, tako da stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi v primeru gorskih nesreč in takrat, ko je planinec zaradi malomarnega ravnanja, morda celo čezmernega pitja alkohola, bolj ali manj sam kriv za nesrečo. »V zadnjih desetih letih je bilo le pet primerov, da smo ponesrečenemu izstavili račun, v treh primerih je zadeva padla na sodišču. Malomarnost je zelo težko dokazati,« je povedal Matjaž Šerkezi, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.
V tujini ni tako, tam zaračunajo stroške ob vsakem reševanju, ne le takrat, ko gre za izrazito malomarnost. »V večini alpskih dežel pokličeš na pomoč, pridejo te iskat s helikopterjem in ti izstavijo dva računa. Enega za helikoptersko reševanje, ki se giblje okoli štirih tisočakov, in enega za pomoč s tal, ki je nekoliko nižji. V treh tednih moraš stroške poravnati, sicer pride do rubeža. Poznam fante, ki so potrebovali takšno pomoč, bili so brez dodatnega zavarovanja in imeli so precej težav, da so stroške lahko poravnali. So jih pa morali,« je še dodal Šerkezi. Gorski reševalec Klemen Belehar je dodal lastno izkušnjo reševanja avstrijskega državljana, ki se sploh ni pustil rešiti, misleč, da ga bo to hudo udarilo po žepu. »Ves mesec smo ga potem prepričevali, da je pri nas ta storitev brezplačna, na koncu je našim gorskim reševalcem doniral nekaj denarja.« Podoben primer poznajo na PZS. »Lani je eden od naših planincev zašel na Peci in odtaval na avstrijsko stran. Seveda so ga prevzeli njihovi reševalci in seveda je potem dobil račun v višini okoli štiri tisoč evrov,« je povedal Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.
Nujno zavarovanje za tujino ali članstvo v PZS
Sistem je razložil direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi pri ZZZS Damjan Kos: »Gre za načelo koordinacije med zdravstvenimi sistemi. V praksi to pomeni, da je avstrijski državljan pri nas deležen enakih pravic kot Slovenec v Sloveniji. Slovenec v Avstriji pa enakih kot Avstrijec v Avstriji. Se pravi, naši državljani imajo v tujini enake pravice kot državljani države, v kateri potrebujejo pomoč. V Avstriji njihova zdravstvena zavarovalnica krije stroške helikopterskega reševanja res le v izjemnih primerih. To velja tako za naše državljane kot njihove.«
Zato še toliko bolj pride prav članstvo v PZS, poudarja Planko. Od letos je namreč del ugodnosti ob plačilu članarine tudi dodatno nezgodno zavarovanje v tujini, kar pomeni, da za finančno plat za planince, ki potrebujejo pomoč v tujini, ne glede na sistem države, v kateri pride do nesreče, poskrbi zavarovalnica.