Stroka pogosto opozarja, da je začela tukajšnja medicina v slabih časih varčevanja že zaostajati za tisto v bogatih državah. Kljub temu so leto 2014 spremljali tudi izstopajoči dosežki, ki slovenskim bolnikom prinašajo najsodobnejše možnosti zdravljenja. Na nekaterih področjih, na primer pri presaditvah srca in menjavah srčnih zaklopk, je Slovenija celo v svetovnem vrhu.

Po številu transplantacij srca glede na število prebivalcev je slovensko zdravstvo prvo na svetu. S 14,6 presaditve na milijon prebivalcev je bilo lani daleč pred drugouvrščenimi ZDA (8 presaditev na milijon prebivalcev), kaže letošnje poročilo mednarodnega registra presaditev. Ljubljanski zdravniki so letos opravili tudi prvo sočasno presaditev jeter in ledvic v Sloveniji.

Glede na število zamenjanih srčnih zaklopk je Slovenija med peterico najuspešnejših evropskih držav. Pri tem izstopajo odlični rezultati prof. dr. Matjaža Bunca s kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, ki od leta 2009 aortne zaklopke zamenjuje na perkutani način. Namesto klasične operacije na odprtem srcu zaklopko zamenjajo skozi dimeljsko žilo. Okrevanje je bistveno hitrejše, poseg pa prinaša boljše možnosti bolnikom, pri katerih bi bila klasična operacija preveč tvegana. »Do zdaj smo tako vstavili 176 zaklopk. Ta metoda se je že zelo uveljavila,« nam je pojasnil Bunc. UKC Ljubljana je tudi med petimi evropskimi bolnišnicami, ki so vključene v nov program zamenjave mitralne zaklopke v srcu. »Trenutni problem zdravljenja mitralne zaklopke je, da imajo bolniki v začetni fazi bolezni relativno malo težav. Ko se te pojavijo, je srce že precej bolno. Pričakujemo, da bodo nove zaklopke omogočile zgodnejšo obravnavo in boljše rezultate.« Kot je spomnil Bunc, napredek prinaša tudi vse tesnejše sodelovanje internistov in kirurgov.

Nove možnosti pri možganih

V UKC Ljubljana so letos začeli tudi s stereotaktičnimi operacijami možganske bolezni distonije, ki povzroča nehotene, močne krče. Bolnikom s hudimi oblikami, ki so imeli zaradi bolezni težave pri vsakdanjem življenju, do nedavna niso mogli (dovolj) učinkovito pomagati, zdaj pa jim z operacijo omogočajo življenje brez krčev. Takoj po novem letu se bodo s pomočjo novega pristopa k zdravljenju možganskih bolezni, transkranialne magnetne stimulacije, lotili zdravljenja bolnice z depresijo, ki ji zdravila in druge oblike dozdajšnje pomoči ne pomagajo. Ta pristop je zelo obetaven tudi pri bolečini, ki je posledica okvare živčevja, t. i. nevropatski bolečini. Oboje je omogočila letošnja vpeljava individualne diagnostike za biološko stimuliranje možganov.

Novosti so hkrati rezultat novih spoznanj o delovanju človeških možganov. »Včasih so mislili, da so za določene bolezni, kot je depresija, ali naloge, na primer pisanje ali spomin, odgovorni posamezni centri. Danes pa govorimo o zankah – globoka jedra so povezana z možgansko skorjo. Zato smo hkrati z možgansko stimulacijo s pomočjo majhne elektrode, ki vpliva na globoka jedra, začeli v Ljubljani razvijati novo metodo, transkranialno magnetno stimulacijo. Skozi zaprto lobanjo z magnetskimi valovi tako vplivamo na možgansko skorjo in zdravimo posamezne dele možganov,« je pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Medtem ko pri globoki možganski simulaciji operacijo opravi nevrokirurg, pri transkranialni magnetni stimulaciji nevrologi v timu sodelujejo s psihiatri in kognitivnimi znanstveniki. Možganske bolezni sicer predstavljajo ogromno breme za družbo, opozarja Pirtošek, vlaganje v razvoj njihovega zdravljenja pa je žal zanemarljivo majhno.

Operacija distonije v Ljubljani je pokazala, da je znotraj vrhunske medicine tudi v Sloveniji nekaj dobrodošle tekmovalnosti. Ko je v medijih zaokrožila napačna posplošitev, da gre za prvo stereotaktično operacijo možganske bolezni, so v UKC Maribor spomnili, da so sami prvo stereotaktično simulacijo možganskih jeder pri bolniku s tremorjem prvič opravili že leta 2008, na ta način pa opravljajo tudi posege, ki pomagajo bolnikom s parkinsonovo boleznijo.

V UKC Maribor so med drugim posebej ponosni na zdravljenje bolnic z ginekološkimi raki. Pri zdravljenju raka dojke ob le nekaj milimetrov velikih tumorjih, ki jih še ni mogoče zatipati, med operacijo na primer rutinsko uporabljajo ultrazvok. »To kirurgu omogoči, da natančno vidi netipen tumor in ga izreže v celoti z varnostnim robom, a je hkrati s tem možno, da odstrani res minimalno količino tkiva,« je pojasnila dr. Maja Pakiž, v. d. predstojnice Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk. Ledino orjejo tudi pri uvajanju t. i. kirurgije s pospešenim okrevanjem, pri kateri je možnost zapletov manjša in gredo lahko bolnice prej domov, in pri zdravljenju raka maternične sluznice z novo metodo varovalne bezgavke (za zdaj še za raziskovalne namene). Tudi na račun stalnega uvajanja novih metod in mednarodne prepoznavnosti je njihov Oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk na začetku decembra prejel mednarodno akreditacijo Evropskega združenja za ginekološko onkologijo (ESGO). Ta bo mariborskemu UKC omogočila, da organizira dvoletno evropsko priznano subspecialistično šolanje strokovnjakov s tega področja.

Boljše zdravljenje poškodb kolena

Novosti v razumevanju anatomije so pripeljale tudi do operacije anterolateralnega ligamenta v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. »Poleg tega, da lahko ljudje koleno skrčimo in iztegnemo, so mogoči tudi krožni gibi navzven ali navznoter. Pred približno dvema letoma so v Belgiji našli ligament, ki je odgovoren za te krožne gibe v kolenu. Njegova rekonstrukcija ob težjih poškodbah kolena, ko je poškodovanih več ligamentov, prepreči nestabilnost kolena pri krožnih gibih,« je pojasnil direktor bolnišnice Radoslav Marčan. Pacientom lahko danes tako pomagajo bistveno bolje, kot so do nedavna.

Razvoj je hiter tudi pri računalniško vodenih posegih, ki zmanjšujejo možnost zapletov. »Z računalnikom pripravimo vodila, s pomočjo katerih operacijo opravimo karseda varno. V tem je prihodnost, na ta način je mogoče opraviti vse več različnih posegov,« ugotavlja Marčan. V Valdoltro, ki je na tem področju med svetovnimi pionirji, se prihaja sodobnih posegov učit vse več tujih zdravnikov, od italijanskih pa do tistih iz arabskih držav. Nedavno so se lahko v obalni ortopedski bolnišnici pohvalili tudi s sodelovanjem pri razvoju nove generacije otroškemu telesu prilagojenih ortoz oziroma steznikov za zdravljenje skolioze. Ta je veliko udobnejši od prejšnjih, kombinirajo pa ga z individualno prilagojeno fizioterapijo. S temi pristopi bodo lahko vse več otrokom in mladim s skoliozo prihranili težko operacijo.