Po tem, ko so zakonodajno-pravna služba državnega zbora, vlada in državni svet raztrgali predlog novele zakona o graditvi objektov (ZGO), ki jo je v državnozborsko proceduro vložila poslanka ZaAB Mirjam Bon Klajnšček, je to včeraj zavrnil tudi pristojni parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Bon-Klajnščkova je v noveli predlagala, da bi postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj pospešili, gotovost investitorja pa povečali tako, da bi prepovedali podvajanje sodelovanja istih oseb kot stranskih udeležencev najprej v postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja ali dovoljenja, nato pa še v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja, kadar se to lahko izda samo po predhodnem okoljevarstvenem soglasju ali dovoljenju. Osebe, ki so ali bi lahko sodelovale v prvem postopku, v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po novem ne bi smele več sodelovati.
Nedokončano delo poslancev
Kot izhaja iz utemeljitve Bon-Klajnščkove, bi s takšno rešitvijo državni zbor opravil delo, ki ga ni po odločitvi ustavnega sodišča leta 2011. To je takrat kot protiustavna razglasilo določila ZGO, po katerih je bila pravica do sodelovanja v postopkih izdajanja gradbenih dovoljenj močno omejena, in sicer predvsem na investitorja in na lastnike zemljišč, na katerih je bila predvidena gradnja oziroma potek dovozne poti in komunalnih priključkov. Takšne omejitve po mnenju sodišča niso omogočale uresničevanja ustavno zagotovljene pravice posameznika do varovanja svojih pravnih koristi, zato je določila razveljavilo.
Ker državni zbor razveljavljenih določb ni nadomestil z novimi, temveč je sprejel rešitev, ki izhaja iz odločbe sodišča, morajo danes upravne enote odločati o pravici do stranske udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za vsako osebo, ki udeležbo zahteva, je opozorila Bon-Klajnščkova. To pa po njenih besedah postopke znatno podaljšuje.
Jabolka in hruške
Toda njena rešitev problematike je po mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe bistveno podobna protiustavni ureditvi, ki jo je ustavno sodišče leta 2011 razveljavilo. Parlamentarni pravniki so namreč opozorili, da v postopku presoje vplivov na okolje stranke varujejo druge koristi kot v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če skušajo v okviru prvega postopka preprečiti pretirano onesnaževanje oziroma rabo okolja, lahko samo v drugem varujejo svojo pravico do ustreznih odmikov načrtovane gradnje od drugega objekta, do požarne varnosti, do higienske in zdravstvene zaščite...
To je v svojem odklonilnem mnenju poudarila tudi vlada. Ob tem je še zapisala, da se zaveda problematike podvajanja postopkov in pravic, a da se je je treba lotiti sistemsko. Prav zato je pred točno letom dni sprejela izhodišča za sistemsko prenovo prostorske in gradbene zakonodaje. Čeprav bi morala biti ta po prvotnih napovedih ministrstva za infrastrukturo in prostor pripravljena že maja letos, Bon-Klajnščkova pravi, da je po pojasnilih pristojne ministrice Irene Majcen pred julijem naslednje leto ni pričakovati. Čeprav je poslanka nazadnje tudi sama glasovala proti lastni noveli, zagotavlja, da ni razočarana, saj je vsaj sprožila debato o problematiki. Končno besedo o usodi novele ZGO ima zdaj državni zbor.