S ponedeljkovim odstopom predsednice vlade bo mandat prenehal tudi vsem ministrom. Ti bodo do imenovanja nove vlade opravljali tekoče posle, je pojasnila premierka.
Po njenih besedah bi volitve lahko izpeljali tudi pred začetkom julija, prvi možni datum bi bil že 22. junij. Kdaj volitve bodo, zdaj ni več v rokah premierke, pač pa poslank in poslancev. Bratuškova jih je ob tem pozvala, naj se odrečejo predlaganju mandatarja, da bi volitve res lahko izpeljali kar najhitreje. Predsednik republike Borut Pahor se je sicer možnosti predlagati novega mandatarja že odpovedal in se tudi sam zavzel za predčasne volitve.
Bratuškova je pojasnila tudi, da razpis volitev zdaj ni več v njenih rokah in da bi bile po njenem mnenju predčasne volitve pred poletjem najboljše "ne za Alenko Bratušek in ne za katerokoli stranko, tudi nove ali pa tisto, ki jo vodi pravnomočno obtožen predsednik", ampak za državo.
Bratuškova: Ni razloga za paniko
Poudarila je tudi, da panika ni potrebna, saj da so stabilizirali javne finance, tudi ocene gospodarske aktivnosti so boljše od napovedanih. Tako rezultati kot napovedi kažejo, da je Slovenija na poti k uspehom, je dodala Bratuškova.
Na vprašanje, po kakšni poti bo šla naprej Bratuškova s svojimi podporniki, pa je odgovorila, da je to njihova stvar. Po njenih besedah se bodo najprej skupaj s poslanci ter ostalimi člani PS oziroma tistimi, ki jo podpirajo, dogovorili o nadaljnjih korakih. Verjame pa, da se bodo odločili "tako, kot je dobro in prav za Slovenijo".
Zmaga Zorana Jankovića na kongresu PS pred dobrim tednom dni je namreč na pol razklala poslansko skupino PS in na široko odprla vrata k predčasnim volitvam. Vladne partnerice so že vnaprej povedale, da z Jankovićem ne bodo sodelovale v koaliciji, v primeru njegove zmage so tudi pričakovale takojšnji odstop Bratuškove.
Po poslovniku DZ mora Bratuškova o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika DZ, to obvestilo pa se uvrsti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom.
Scenariji pred predčasnimi volitvami
Morebitne nove predloge za predsednika vlade lahko vloži predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. DZ pa lahko o tem na tajnem glasovanju odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Za izvolitev mandatarja je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej 46.
Če DZ ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike v 30 dneh razpusti DZ in razpiše predčasne državnozborske volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.
Cerar: Za resne volitve bi potrebovali predvolilno kampanjo
Da bi bile volitve še pred poletnimi počitnicami, na primer 22. junija, kar je danes omenjala tudi Bratuškova, bi redne roke za razpustitev vlade in razpis volitev morali skrajšati. To pomeni, da bi se moralo več kot 80 poslancev nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja. Pravnik Miro Cerar je pred dnevi za STA poudaril, da bi se tudi v tem primeru morali o možnostih razpisa volitev tako hitro prej posvetovati z ustavnopravnimi strokovnjaki. Kako do tega, namreč še nimamo prakse.
Prav tako po njegovih besedah skrajševanje postopkov ni nekaj, kar si lahko le na hitro zamislimo in izvedemo. "To je seveda ustavnopravni vidik, ki ga je treba preveriti s kompetentnimi ustavnopravnimi strokovnjaki," je poudaril Cerar. Če bo konsenz med njimi, bodo po njegovem mnenju tudi povedali, kako to izpeljati.
Ob tem je Cerar izpostavil še politično dimenzijo hitre izvedbe volitev. Po njegovih besedah je treba imeti za resne volitve tudi zadosten čas za kampanjo. Spomnil je, da bomo imeli maja volitve v Evropski parlament, takoj zatem referendum o arhivski noveli.
Mandat DZ bo trajal do ustanovne seje novega DZ
Če bi imeli še državnozborske volitve pred poletjem, se po Cerarjevih besedah zastavlja vprašanje, kako bo mogoče v tako kratkem času izpeljati volilno kampanjo, ki bi bila korektna in legitimna osnova za izvedbo tako pomembnih volitev. Rokohitrstvo ni na mestu, je ocenil.
Mandat sedanjega sklica DZ bi kljub razpustitvi sicer trajal vse do ustanovne seje novega DZ, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. To pa ne pomeni, da bo imel DZ v tem času tudi polna pooblastila, saj bo lahko odločal le še o nujnih zadevah na izrednih sejah.
S podpisom akta o razpustitvi DZ in razpisu volitev predsednik republike določi tudi dan, ko začnejo teči roki za volilna opravila. Prva volilna opravila sta vlaganje kandidatur in dajanje podpisov podpore. Kandidate za poslance sicer lahko predlagajo politične stranke in volivci.
Tokratne volitve bodo sedme parlamentarne volitve in že druge predčasne volitve v samostojni Sloveniji in tudi druge predčasne volitve v dveh letih.