Po besedah poslanca SDS Anžeta Logarja je bilo prvih sto dni Cerarjeve vlade približno takšnih kot Cerarjev ponedeljkov intervju na Televiziji Slovenija, in sicer "veliko besed in malo konkretnih stvari". Kot pravi, je Cerarjeva glavna napaka, da je sprejel agendo manjših strank, ki so se ukvarjale zgolj z mandatom enega od opozicijskih poslancev, ostala vprašanja pa so bila očitno potisnjena na rob. Posledica tega so po Logarjevem mnenju tudi slabi rezultati pogajanj sindikatov, ki da se kažejo tudi v predvidenih rezih na področju izobraževanja.
Tudi vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec pravi, da Cerarjeva vlada dejansko začenja delovati šele po novem letu. Pred tem se je po njegovih besedah poleg z mandatom enega od poslancev ukvarjala še z rebalansom proračuna 2014. A kot pravi, zdaj prihajajo težke naloge, med njimi rebalans proračuna 2015. Tudi on je opozoril na predvidene reze v šolstvu v višini 10 milijonov evrov. Po njegovih besedah bo vlada zelo težko manevrirala, ne da bi preveč razjezila različne socialne skupine.
Predsednica ZaAB Alenka Bratušek, ki jo je Cerar na premierskem stolčku nasledil, je dejala, da sama ni imela privilegija, da bi lahko sto dni na tak način vrgla stran in se ne ukvarjala s konkretnimi ukrepi, saj je bil položaj v državi takrat slabši. Gospodarski kazalci nam sedaj sicer kažejo bolje, a to ni posledica dela te vlade, meni Bratuškova. Po njenih besedah vse o delu sedanje vlade pove to, da v vladi kot svoj največji dosežek doslej ocenjujejo sprejetje rebalansa proračuna za leto 2014, ki da bi se realiziral, tudi če ta vlada ne bi naredila nič.
Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak ugotavlja, da še na nobenem področju niso bile narejene spremembe, ki dolgoročno prinašajo pozitivne ukrepe. Ob tem poudarja, da bi bilo treba sprejeti spodbudne ukrepe za gospodarstvo, zakonodajo, ki bi gospodarstvu omogočila več fleksibilnosti in odpravila administrativne ovire. V ta sklop po njenih besedah sodi tudi pospešitev privatizacije.
Privatizacija bo sicer po mnenju predstavnikov opozicije prav tako eno od ključnih vprašanj sedanje vlade, o njej pa imajo različno mnenje. Po mnenju Mesca gre za ekonomsko in socialno škodljiv ukrep, saj bo s tem država izgubila še zadnje razvojne mehanizme. Odgovor na neodgovorno upravljanje državnega premoženja ni privatizacija, ampak izboljšanje upravljanja, je prepričan.
Novakova nasprotno meni, da mora politika izstopiti iz gospodarstva, saj da je tu največje leglo korupcije. Vsakokratne volitve so po njenih besedah pomenile tudi vsakokrat nove uprave in nadzorne svete. Ob tem se sprašuje, ali je kdo od vodilnih v državnih podjetjih doslej že odgovarjal za to, kar se je v teh podjetjih in bankah zgodilo.
Logar ob tem pojasnjuje, da je Slovenija ena od držav z največjim deležem lastništva podjetij v EU. Tudi on je spomnil, koliko denarja je denimo Slovenija vložila za sanacijo državnih bank. Po njegovih besedah bi lahko s tem denarjem 120.000 zaposlenih od države prejelo po 30.000 evrov.
Po pojasnilih Bratuškove nas je sanacija bank, tako državnih kot zasebnih, drago stala zaradi napak v preteklosti. Kot pravi, je dolg nastal zaradi slabega upravljanja tudi državnega premoženja. Po njenih besedah v ZaAB ne zagovarjajo "privatizacije kar počez". V tem, da bi za vsako ceno vztrajali pri lastništvu podjetij, tudi če jim država ne more zagotoviti razvoja, pa bivša premierka ne vidi smisla.