Takrat o gasilstvu ni vedel prav veliko. Sprva je sodeloval pri gasilskih pionirčkih, osem let pozneje pa je opravil tečaj za gasilca. »Šele ko imaš znanje, pride zavedanje, da lahko pomagaš ljudem,« pravi Marko Simšič. Vseh dvanajst fantov njegovega letnika iz Planine je že v ranih letih pristopilo h gasilstvu. Tukaj je sodelovanje pri gasilskem društvu takorekoč generacijska aktivnost, ki se prenaša iz roda v rod. Po opravljeni fakulteti se ni več vrnil v Planino, toda njegova pot prostovoljnega gasilstva se je nadaljevala na štabu Gasilske zveze v Postojni. Iz operativne dejavnosti pomoči občanom na terenu je prešel v upravljalsko dejavnost. Ko sedaj pride po službi domov (dela kot finančni direktor v Postojnski jami), še nekaj ur preživi za računalnikom z načrtovanjem in administracijskimi deli. V času žledoujma je v kriznem centru v Postojni načrtoval reševalne akcije v Notranjski regiji.

Ko kraje prizadene takšna katastrofa, kot je bil žledoujma, ljudje stopijo skupaj, pripoveduje. Še posebej se je to v primerjavi z večjimi kraji videlo v tako majhnem zaselku, kot je Planina, ki je tako kot mnogi drugi, ostal brez elektrike. Ta se je s pomočjo generatorjev sedaj že vrnila, toda zaradi poplavljenega Planinskega polja je sedaj v kraju motena oskrba z vodo. Pomoč gasilcev se je sedaj ob odpravljanju posledic žledoujme preusmerila še na oskrbovanje vaščanov s pitno vodo, nad bdenje nasipov in izčrpavanje vode, ki vdira v kleti zavarovanih hiš.

S Simšičem smo se v Planini pogovarjali o njegovi poti do prostovoljnih gasilcev, spominov na prvo intervencijo in pomenu gasilstva v današnji družbi.

Več v videoprispevku.

Dnevnik se z dobrodelno akcijo Dnevnikov agregat pridružuje pomoči za prostovoljna gasilska društva Severnoprimorske, Notranjske in Kraške regije.

Več o akciji lahko preberete tudi na facebooku.