»Zadnji predlog sindikatov javnega sektorja pomeni bistveno odstopanje od pričakovanj vlade, zato odgovor terja temeljitejši premislek,« je včeraj dejal minister za javno upravo Boris Koprivnikar in s tem pojasnil, zakaj je vlada odpovedala za včeraj popoldne predvidena pogajanja s sindikati. V nedeljo zvečer naj bi se o pogajanjih in nadaljnjih korakih vlade sestala koalicija, odločitev vlade pa naj bi bila znana do nadaljevanja pogajanj, ki so predvidena za ponedeljek.
Štrukelj: Naš predlog je razumen
Sindikati so po drugi strani prepričani, da je njihov predlog vreden tehtnega premisleka. »Gre za razumen predlog, ki ne pomeni dodatnih obremenitev,« pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj. Poleg podaljšanja veljavnih ukrepov, ki so vredni okoli 330 milijonov evrov, so v njem predlagali, da se napredovanja v plačne razrede in nazive priznajo z začetkom naslednjega leta, izplačilo, ki ne bi bilo za nazaj, pa bi bilo izvedeno decembra pri novembrski plači, je pojasnil Štrukelj in dodal, da bi bili dodatni stroški zgolj minimalni.
Če upoštevamo, da bi prvotni predlog sindikatov, po katerem bi se napredovanja sprostila že januarja, znašal 90 milijonov evrov, bi to torej pomenilo, da bi se letošnji prihranek v višini 330 milijonov evrov ob zgolj enomesečnem izplačilu napredovanj po naših izračunih zmanjšal za približno 7,5 milijona evrov. Seveda pa dodatnega prihranka, ki ga je vlada na začetku pogajanj načrtovala pri 127 milijonih evrih, ne bi bilo.
Vse bliže interventnemu zakonu
Štrukelj pravi, da se priprave na sredin protestni shod pred poslopjem vlade nadaljujejo. »Če bo vlada odgovorila z interventnim zakonom in nižanjem plač, pa bomo odgovorili z ustanovitvijo stavkovnega odbora in poskušali poseg v plače preprečiti s splošno stavko,« je dejal Štrukelj.
Ob nesprejetju dogovora bi se začasni varčevalni ukrepi, ki med drugim vključujejo progresivno znižanje plač, znižan regres in zamrznjena napredovanja, z novim letom vrnili na raven pred znižanjem. V tem primeru bi vlada po najverjetnejšem scenariju morala sprejeti interventni zakon in v njem (zaradi dviga plač s 1. januarjem) dodatno znižati plače – po nekaterih navedbah za sedem odstotkov. Poseg v plačno lestvico je namreč po Štrukljevih pojasnilih edini instrument, ki ni neposredno odvisen od veljavnega dogovora s sindikati.
Sicer pa je iz izjav nekaterih članov vlade razbrati, da stališča v koaliciji niso povsem enotna. Medtem ko finančni minister Dušan Mramor svari pred »črnimi scenariji«, je predsednik SD Dejan Židan že večkrat ponovil, da so dodatni ukrepi sprejemljivi le, če bodo usklajeni s socialnimi partnerji. Da zaostritev ne bi bila dobra, ker bi to le poslabšalo pogoje za reševanje težkega položaja države, je v četrtek ugotavljal tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec.