Če bodo vrhovni ali ustavni sodniki zahtevo za varstvo zakonitosti pravnomočno obsojenega Janeza Janše obravnavali prednostno in brez zavlačevanja samo zato, ker gre za vplivnega politika (v času volilne kampanje) in ker skušajo to z različnimi pritiski doseči tisti blizu stranke SDS, obstaja nevarnost, da bi lahko v najvišji sodni instituciji v državi s takim ravnanjem posegli v načelo enakosti pred zakonom.
Nova praksa ali izjema
»Razlogi za prednostno in izjemno obravnavo politikov, ki jih navajajo tudi ustavni sodniki, me ne prepričajo. Doslej se takšna merila niso uporabljala. Morda gre za novo prakso, po kateri se bo v prihodnje podobne primere reševalo takoj. To podpiram. Če gre za izjemo, ki velja samo za politike, pa je to jasna kršitev načela enakosti pred zakonom in temeljev pravne države,« pravi nekdanji kazenski sodnik, zadnjih 23 let pa odvetnik Emil Zakonjšek.
Kot je znano, je ustavno sodišče sredi junija sprejelo odločitev, da si pravnomočno obsojeni Janša in njegovo dokazovanje, da so mu bile med sojenjem v zadevi Patria kršene človekove pravice, ne zaslužita preskakovanja vrste, vendar je ustavni sodnik Jan Zobec v svojem ločenem odklonilnem mnenju kot razlog izjemnosti navedel celo to, »da bo njegov odhod v zapor sredi volilne kampanje bistveno vplival na demokratičen proces v državi in na legitimnost volilnega rezultata«.
Zakonjšek ob tem poudarja, da na vrhovno sodišče velikokrat vlagajo zahteve za varstvo zakonitosti, ko so obdolženci že na prestajanju kazni, vendar pa to samo po sebi ni razlog za prednostno obravnavo. »Imeli smo tudi primere, ki so bili ugodno rešeni, pa se pred tem ni prekinilo prestajanje kazni. Roki, v katerih odloča vrhovno sodišče, so velikokrat predolgi. Eno leto ni nič izjemnega, večmesečni so že kar pravilo. Na ustavnem sodišču pa so običajni večletni roki,« pojasnjuje Zakonjšek.
Na vrhovnem sodišču je trenutno »odprtih« 150 zahtev za varstvo zakonitosti v kazenskih zadevah, med katerimi je tudi 12 takšnih, ki so se zaradi pripora pritožnika znašle v prednostni obravnavi. Podatkov o tem, v kolikšnem času posamezna zahteva pride na vrsto za obravnavo, na sodišču ne vodijo, poudarjajo pa, da je hitrost posameznega postopka odvisna predvsem od ugotovitev sodnika poročevalca, ki mora skrbno preučiti zahtevo in z njo povezane odločbe drugih sodišč. Lani so za rešitev zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskih zadevah v povprečju potrebovali dobre štiri mesece.
Politično motivirani pravniki
Odvetnik Stojan Zdolšek je zaradi zadnjih dogodkov zelo zaskrbljen. Ob tem navaja pritiske na sodišče, ki jih izvajajo politično motivirani pravniki, ki niti ne poznajo zadeve niti nimajo nobenih referenc s področja kazenskega prava in si dovolijo sodnikom deliti nasvete ter celo groziti, da bodo letele glave: »Pritiski se izvajajo tudi prek medijev, ki blatijo posamezne sodnike, in prek posameznih nosilcev političnih funkcij, ki ščitijo svoje politične interese, organizirajo protestne shode pred sodiščem in dajejo izjave z negativno konotacijo o sodišču in sodnikih.«
Ker vrhovno sodišče teh pritiskov po njegovem mnenju ne zdrži, sta njegova neodvisnost in suverenost sodne veje oblasti načeti. »Sodniki so se najprej poskušali izogniti odločanju s poskusi za izločitev, pričeli so se medsebojno blatiti, zaznati je medsebojne konflikte, ki ne temeljijo na različnem pojmovanju prava, ampak na političnem nazoru. Vrhovno sodišče v tem trenutku deluje kot razglašen politično obarvan orkester, in to je najhujše, kar se nam je v zadnjih 20 letih zgodilo v sodstvu,« je oster Zdolšek.
Za mnenje smo včeraj zaprosili tudi odvetnika Petra Čeferina, ki pa je bil zelo kratek. »Strinjam se s tistimi, ki menijo, da je sodba v zadevi Patria problematična. Pri tem se v celoti strinjam z mnenjem Aleksandra Čeferina (ta je bil do obsodbe zelo kritičen, op. a.),« je povedal. Meni pa, da bi minimalno spoštovanje do sodišča terjalo, da se da sodnikom toliko časa, da vsaj preberejo 20.000 strani sodnega spisa.