V KPK ni bil zadolžen za to področje
Kot je pojasnil Praprotnik, ki je sedaj zaposlen v NLB, se je s to tematiko seznanil kot član senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ni pa bil v KPK zadolžen za to področje. "Nisem sodeloval pri nobenih pogovorih ali drugih aktivnostih izven sej senata komisije, ker sem bil zadolžen za druga področja," je dejal.
Odločitve senata KPK so po njegovih besedah v celoti zajete v oceni stanja bančnega sistema, ki so javno objavljene. To področje pa so v oceno stanja korupcije v državi vključili zato, ker je bila to tako pomembna materija, da se jim je zdelo primerno, da je vključena. KPK je preučila več manjših primerov s tega področja in spoznanja iz njih vključila v celovito poročilo, je povzel.
Podrobnosti se ni spomnil
Podrobnosti se Praprotnik ni spomnil, ker ni šlo za njegovo področje in ker je od obravnave na senatu KPK minilo dve leti. Na vprašanje predsednika parlamentarne komisije Marka Pogačnika (SDS), kdo so sive eminence iz poročila, je Praprotnik navedel ime Andrej Hazabent, "ki je bil dolga leta zaposlen v bančnem sistemu", konteksta omembe njegovega imena pa se ni spomnil.
Teze iz poročila o razmerah v bančnem sistemu, da so nekatere uprave bank zavajale člane nadzornih svetov, ni znal utemeljiti. Kot je pojasnil, je bilo na senatu KPK izpostavljeno vprašanje, zakaj takšna teza, in sodelavca KPK, ki sta se ukvarjala s tem področjem, sta vse utemeljila. "Če komisijo zanimajo podrobnosti, se obrnite na KPK, kjer je dokumentacija na razpolago," je članom komisije DZ svetoval Praprotnik.
Vse informacije, ki jih je KPK pridobila s področja bančništva, je delila s tožilstvom. Preiskavo razmer v bankah, kjer ima država večinski oz. prevladujoč vpliv, je v dogovoru s tožilstvom podredila predkazenskemu postopku, je spomnil Praprotnik. Ali je bila iz tega naslova podana kakšna obtožnica, pa ni vedel, saj, kot je večkrat ponovil, v KPK ni bil zadolžen za to področje.