Svet zavoda Splošne bolnišnice Izola je sinoči za vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice imenoval Radivoja Nardina, ki je član sveta zavoda bolnišnice, sicer pa samostojni podjetnik in izolski občinski svetnik SDS. Dosedanjemu direktorju Janiju Derniču, ki se s težavami bolnišnice, ki se že vrsto let utaplja v izgubi, ni znal uspešno soočiti, se danes namreč izteče mandat.
»Da še ne imenujemo direktorja, smo se odločili, ker nimamo soglasodajalca. Nismo namreč želeli prejudicirati odločitve, saj bi se lahko zgodilo, da bi nova vlada podala negativno mnenje, to pa bi postopek samo še zavleklo,« nam je pojasnila Janja Pavšič, predsednica sveta zavoda, ki bo nov razpis ponovno objavil po imenovanju nove vlade.
Svet je sicer izbiral med štirimi kandidati od osmih prijavljenih, ki jih je na podlagi pogovorov uvrstil v ožji izbor. Da sta se prijavila, sta javno že povedala Dernič in nekdanji vodja finančne in računovodske službe v bolnišnici Andrej Pavletič. Preostalih imen svet ni razkril.
Izola je »kroničen primer«
»Zamenjava vodstva bolnišnice je nujna. Pa ne samo enega direktorja, temveč vseh vodilnih, ker so v preteklosti s svojimi poslovnimi odločitvami zavozili izolsko bolnišnico do konca, kljub številnim intervencijam države,« nam je še pred odločitvijo sveta dejal Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kot edino rešitev vidi imenovanje zunanje sanacijske ekipe, ki bi lahko sprejela tudi »grobe« odločitve. »Pri izolski bolnišnici gre za problem kulture vodenja, saj vodilni negirajo temeljna ekonomska načela,« je kritičen Fakin.
Plače vezati na poslovni uspeh
Recept za sanacijo je po njegovih besedah zelo enostaven. »Plače zaposlenih, še posebno vodstva, bi bilo treba vezati na poslovni uspeh,« je prepričan Fakin, ki je še poudaril, da ima v primerjavi z drugimi regijskimi bolnišnicami izolska več osebja in v povprečju tudi nekoliko višje plače.
Tudi Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, pritrjuje, da je glede na podatke izolska bolnišnica ena najbolj izstopajočih po višini izgube (takoj za UKC Ljubljana in Maribor je lani končala z 2,35 milijona evrov izgube) in z večmesečno zamudo plačuje obveznosti do dobaviteljev. Po Mezkovih besedah se trendi sicer izboljšujejo, poleg tega pa je bolnišnica tudi podfinancirana. A ker več denarja, ki bi ga sicer potrebovali v celotnem sistemu zdravstva, ni, je treba delati z racionalno uporabo razpoložljivih sredstev, še opozarja Mezek. »Če denarja ni, se to namreč najprej in najbolj manifestira ravno v vse daljših čakalnih dobah in to je skrb zbujajoče.« Jani Dernič včeraj zaradi odsotnosti za pojasnila ni bil dosegljiv. vrž