Za vložitev pobude za spremembo ustave na ustavno komisijo je potrebnih 20 podpisov poslancev, za sprejem ustavne spremembe pa dvotretjinska podpora v DZ.
A za zdaj te podpore ni. Da tej ustavni spremembi nista naklonjeni SDS in NSi, je bilo znano, danes pa so tudi iz največje vladne stranke sporočili, da se pod pobudo ne bodo podpisali. Je pa vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer v izjavi novinarjem zagotovila, da bodo konstruktivno sodelovali, če bodo postopki za ustavno spremembo sproženi.
SMC dvomi v skladnost predloga z ugotovitvijo ustavnega sodišča
V SMC namreč ocenjujejo, da je predlagana dopolnitev ustave v nasprotju z 20. točko obrazložitve odločbe ustavnega sodišča. Vsebinsko bodo po njenih besedah svojo odločitev pojasnili v nadaljnjih postopkih.
Vendar odgovor SMC pri tem ni najbolj razumljiv, saj se 20. točka obrazložitve ustavnega sodišča nanaša na drugi odstavek 57. člena ustave, kjer piše: »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev«. Ker v omenjenem členu ni navedena razlika med javnim in zasebnim šolstvom, so po mnenju ustavnega sodišča v 20. točki obrazložitve do financiranja upravičene tudi zasebne ustanove. Glede na to, da je predlog namenjen ravno spremembi drugega odstavka 57. člena ustave, je navzkrižnost z ugotovitvijo ustavnega sodišča v 20. točki pravzaprav nujna za smiselnost predloga. Na kaj je Kustec Lipicerjeva želela opozoriti z nasprotjem z 20. točko, tako ostaja nejasno.
Nova dikcija 57. člena bi se v skladu s predlogom glasila: »Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se v javnih šolah financira iz javnih sredstev. Pod pogoji in v višini, kot to določa zakon, se lahko iz javnih sredstev sofinancirajo tudi zasebne osnovne šole«.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem danes napovedal, da bodo s pobudo, ki da je »več kot upravičena«, nadaljevali. Povedal je tudi, da želijo s spremembo ustave doseči razmejitev med javnim in zasebnim šolstvom, pri tem pa ne ogroziti zasebnega šolstva.
Han: zasebno šolstvo ni nujno financirati zgolj iz proračuna
Po njegovih besedah je treba financiranje zasebnega šolstva urediti z zakonodajo. Javno šolstvo je tisto, ki mora biti kakovostno in dostopno vsem, zasebno šolstvo pa je lahko po Hanovih ocenah »relativno dobra zadeva, vendar pa ima možnost tudi drugačnega financiranja, ne le iz državnega proračuna«.
Han obžaluje, da je največja koalicijska stranka »v tej fazi obupala«, vendar pa upa, da jih bodo na ustavni komisiji prepričali.
SDS: Gre za izigravanje odločitve ustavnega sodišča
Tudi v SDS pobude SD za spremembo ustave ne podpirajo. Po besedah poslanca SDS Andreja Čuša jo ocenjujejo kot izigravanje odločitve ustavnega sodišča in veljavne zakonodaje. »Če bi v SD imeli čiste in jasne namene, bi večjo podporo javnemu oz. ukinjanju zasebnega predlagali tudi na drugih področjih, kot denimo v zdravstvu,« je v izjavi novinarjem ocenil Čuš.
Po mnenju NSi je prav, da imajo starši izbiro pri šolanju otroka. Zasebne šole, v katerih se sicer financira program in ne materialni stroški, so po besedah predsednice Ljudmile Novak v veliki manjšini, obiskujejo pa jih otroci davkoplačevalcev.
Luka Mesec je povedal, da v ZL spremembo 57. člena ustave podpirajo, saj trenutna formulacija omogoča interpretacijo, ki jo je predstavilo ustavno sodišče, torej da ustava nalaga stoodstotno financiranje zasebnih šol. To se ZL zdi nesprejemljivo. Prepričani so, da so za razliko od javnih šol, ki morajo biti brezplačno dostopne vsem, zasebne šole nadstandard. Stoodstotno financiranje zasebnega šolstva je po Meščevem mnenju problematično tudi zato, ker v času vsesplošnega varčevanja (tudi) v šolstvu, na široko odpira vrata zasebnemu šolstvu. S tem se še dodatno krčijo sredstva javnim zavodom, ki so temelj vsem dostopnega, brezplačnega, kakovostnega in laičnega šolstva.
