Poslanec naj bo – četudi iz zapora

Krivic: Kandidira lahko tudi obsojenec

»Dokler zakon tega ne prepove, lahko kandidira tudi obsojenec, in če ga volilci izvolijo, bo postal poslanec. Ali mu bodo potem za štiri leta prekinili prestajanje zaporne kazni ali ne, je drugo vprašanje. Nekateri ustavni pravniki so že natančno pojasnili, zakaj bi bilo to nujno in v skladu z ustavo – in tudi sam se strinjam s tem,« nam je pojasnil ustavnopravni strokovnjak Matevž Krivic. Na vprašanje, ali bi tak »obsojenec na začasni prostosti« lahko potem postal celo predsednik vlade, pa je odvrnil: »To ni odvisno od prava, ampak od tega, kako bodo na to vprašanje gledali drugi poslanci, ki z absolutno večino nekoga izvolijo za predsednika vlade. In državljani, ki smo take (ali drugačne) poslance izvolili.«

Zakon o poslancih določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen, daljšo od šest mesecev. Nekateri pravni strokovnjaki tako poudarjajo, da poslancu mandat preneha le, če ga sodišče pravnomočno obsodi med samim mandatom, ne pa tudi, če je tako razsodilo, preden so ga volilci izvolili v državni zbor. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat temu tolmačenju ni naklonjen. Po njegovi razlagi se omenjeno določilo nanaša tudi na primere, ko je nekdo obsojen in naj bi nastopil poslanski mandat. Zato meni, da mora državni zbor osebi, ki je bila izvoljena, sicer potrditi mandat, saj so zakonske določbe o potrditvi mandata vezane zgolj na ugotovitev volilnega izida. Hkrati pa mora ugotoviti, da mu je mandat prenehal, saj ne izpolnjuje pogoja, da ni pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šest mesecev. Lahko pa poslanci sklenejo, da bo Janša vendarle opravljal funkcijo. Zakon namreč dopušča, da poslancu mandat tudi v primeru obsodbe ne preneha, če tako sklene državni zbor.

Še manj so po Pirnatovem mnenju zadeve pravno urejene v primeru, če bi Janša kandidiral za predsednika vlade. Medtem ko bi javnemu uslužbencu delovno razmerje prenehalo, če je pravnomočno obsojen na zaporno kazen nad šest mesecev, drugim zaposlenim pa lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, pri funkcionarjih tovrstnih določil ni. Po Pirnatovih besedah so torej možne zgolj analogije in zdravorazumske interpretacije. »Upam, da nismo država, ki bo sprejela interpretacijo, da je predsednik vlade lahko obsojen in prestaja zaporno kazen. Že to, da se resno sprašujemo, ali bi lahko takšna oseba vodila vlado, je precejšnja katastrofa in kaže na stanje duha,« poudarja profesor z ljubljanske pravne fakultete.

Ude: Črkobralske razlage

Lojze Ude, strokovnjak za civilno pravo, sicer priznava, da v zakonu o volitvah v državni zbor ni izrecno določeno, da tisti, ki je v zaporu in je obsojen na več kot šestmesečno kazen, ne more kandidirati za poslanca. »A meni to ne zadostuje za sklep, da lahko kandidira,« je odločen Ude. »Če je v zakonu o poslancih določeno, da zaradi obsodbe nekomu preneha mandat, je logično, da obsojeni tudi ne more kandidirati za poslanca. Nekateri moji kolegi pravniki pa pravijo, da je samo po sebi jasno, da lahko obsojenec kandidira, gre na volitve. Toda kaj, če je izvoljen? Kaj je močnejše – obsodba, zaradi katere mora biti na prestajanju zaporne kazni, ali njegova funkcija? Bomo imeli dve vrsti ljudi – navadne, ki gredo v zapor, izgubijo zaposlitev in je iz zapora tudi ne dobijo, na drugi strani pa funkcionarje, ki bodo iz zapora vodili državo?« se sprašuje Ude in dopušča, da bo s svojim razmišljanjem v manjšini, saj opaža, da v zadnjem času zakone razlagamo samo še črkobralsko.

Perko: Slovenija ni pravna država

Psiholog Andrej Perko pa ocenjuje, da je bila obsodba zoper Janeza Janšo politična in da bo razveljavljena ter bo v polni meri rehabilitiran. »V tem primeru bi dobil takšno moč, da bo verjetno res malce problematična,« meni. To, da na parlamentarnih volitvah kandidira obsojenec, se v pravnih državah ne more zgoditi, je prepričan Perko. »Toda Slovenija ni pravna država. V Nemčiji, na primer, Janša samo na podlagi indicev ne bi mogel biti obsojen. Če ne bi bilo nobenih dvomov o sodbi, ne bi več mogel sodelovati v političnem življenju in torej tudi kandidirati ne bi mogel. Toda tukaj so takšni dvomi, da se bojim, kaj bo, če bo sodba padla,« opozarja Perko.

Sociolog Slavko Gaber pa meni, da bi si moral Janez Janša glede na to, da je »visokomoralizirajoč človek«, sam odgovoriti na vprašanje, ali kot obsojenec lahko kandidira za poslanca. »Janša je za državo naredil zelo veliko na njenem začetku, zdaj ji pa že veliko let dela toliko škode kot nihče drug. Je velik zagovornik prava. Svoj čas je poudarjal, da bomo lahko o normalni državi govorili šele, ko bodo šli v zapore tisti, ki veliko politično pomenijo, in ko bodo odločbe sodišč ter pravne in vse druge norme veljale tudi za take ljudi. Zdaj je izjemna priložnost, da Janša dokaže, da sodne odločbe in norme veljajo za vse,« meni Gaber.

Bi morali to, da zapornik ne more kandidirati za poslanca, izrecno zapisati v zakon? »Pri nas ljudje, ki postavljajo standarde s svojimi ravnanji, te postavljajo tako nizko, da se bo državni zbor po tej epizodi verjetno moral odločiti, da bo kaj takega zapisal v zakon. Morda bo moral popravljati celo ustavo, da se ne bi kdo pritožil, da to v njej ne piše. Se pa postavlja vprašanje, ali si bomo z ustavo regulirali tudi to, kdaj bomo vdihnili in kdaj izdihnili,« pravi Gaber.

Berlusconi ni mogel kandidirati

Eden najbolj znanih politikov, ki mu je pravnomočna obsodba zaprla pot na volitve, je nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi. Sredi marca letos je vrhovno sodišče v Italiji potrdilo sodbo, po kateri je Berlusconiju za dve leti prepovedalo opravljati izvoljene državne funkcije. Nekdanji predsednik vlade, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi utaje davkov, je sicer ostal predsednik stranke, a na evropskih volitvah ni več kandidiral. Berlusconi je namreč zaradi pravnomočne obsodbe izgubil pasivno volilno pravico, kar pomeni, da ne more biti izvoljen na javni položaj. Podobne zakone poznajo tudi v Avstriji in Nemčiji. V Nemčiji izgubo pasivne volilne pravice v primeru pravnomočne obsodbe zaradi kaznivih dejanj ureja 45. člen kazenskega zakonika, ki pravi, da kdor je bil pravnomočno obsojen na več kot leto dni zapora, za pet let izgubi pravico opravljanja javnih funkcij

V Avstriji je zakonodaja nekoliko bolj mila in pravi, da mora o izgubi pasivne volilne pravice vselej odločati sodišče in pri tem presoditi vsak posamezni primer. Volilna uredba pa določa, da načeloma izgubi pasivno volilno pravico vsak, ki je pravnomočno obsojen na več kot pet let zaporne kazni, oziroma vsak, ki je obsojen na več kot leto zaporne kazni, če je zagrešil posebna kazniva dejanja, kot je na primer napad na državo, na njene najvišje predstavnike, če je zagrešil kaznivo dejanje pri volitvah ali kršil zakon, ki prepoveduje obujanje nacionalsocializma.