Konec minulega tedna se je v SLS, najstarejši politični stranki, po naših informacijah zgodil poskus prevrata. Somišljeniki nekdanjega predsednika Marjana Podobnika so namreč skušali na seji izvršilnega odbora (IO) izsiliti dva sklepa: da SLS 6. decembra ne bi imela volilnega kongresa, kot je po julijskem izpadu stranke iz parlamenta sklenil njen glavni odbor, ampak le statutarni in programski kongres. Poleg tega so želeli takoj za novega glavnega tajnika imenovati člana IO Primoža Jelševarja (vodja glavnega tajništva in strokovna tajnica SLS je že vrsto let Mateja Jagodič), na katerega naj bi imel močan vpliv prav Marjan Podobnik. A IO zaradi nesklepčnosti o omenjenih sklepih ni glasoval.
Bogovič lutka?
Ker po veljavnem statutu glavni tajnik bedi tudi nad financami stranke, bi v primeru Jelševarjevega imenovanja za glavnega tajnika Podobnik posredno prevzel vajeti v SLS, aktualni predsednik Franc Bogovič, ki je po slabem rezultatu stranke na državnozborskih volitvah napovedal svoj nepreklicni odstop na decembrskem kongresu, pa bi bil v SLS – tako naši viri – le še lutka. »Prevratniki« bi ljudsko stranko, ki je v primerjavi z mnogimi drugimi političnimi strankami v dokaj dobrem finančnem stanju (velikih dolgov iz preteklosti se je dokončno znebila šele v času, ko je bil predsednik Radovan Žerjav), neformalno prevzeli že z imenovanjem glavnega tajnika. Posledično naj se jim z volilnim kongresom, ki bi moral biti 6. decembra, ne bi mudilo. Odložili bi ga za nedoločen čas, kajti kongres, na katerem bi morali preveriti svojo moč v stranki, bi jih lahko pri njenem prevzemu le oviral.
Glavni odbor SLS je po državnozborskih volitvah izglasoval tudi sklep, da bo posebna komisija analizirala vzroke za izpad stranke iz parlamenta in pripravila strategijo za njen vnovičen vzpon. Tak sklep je po naših informacijah predlagal nekdanji rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak, ki je bil nekaj časa tudi član te komisije, a naj bi se zaradi drugačnih stališč z njo razšel. Komisija, ki jo vodi nekdanji minister za okolje in za znanost dr. Andrej Umek, je delno poročilo o svojih ugotovitvah pripravila, vendar ga v pisni obliki ne želi izročiti niti vodstvu SLS niti članom njenega izvršilnega odbora. Na petkovi seji IO ga je na hitro predstavila Metka Zevnik, Marija Ribič, nekdanja generalna direktorica Pošte Slovenije in soproga donedavnega poslanca SLS Janeza Ribiča, pa je nato v imenu komisije predlagala že omenjena sklepa – o preložitvi volilnega kongresa za nedoločen čas in o izvolitvi novega glavnega tajnika SLS Primoža Jelševarja, ki bi to funkcijo opravljal do volilnega kongresa, torej do neznano kdaj.
Odgovore želela prejeti v zasebni predal elektronske pošte
Sum, da kani ta komisija prevzeti stranko, ne le analizirati vzroke za njen izpad iz parlamenta, pa naj bi zbujalo tudi to, da je želela, da ji člani SLS odgovore na njena vprašanja (o tem, kako ocenjujejo rezultat in volilno kampanjo za državnozborske volitve, kje so po njihovem vzroki za dosežene rezultate, kaj bi spremenili oziroma izboljšali, kako vidijo delo stranke v prihodnje...) pošljejo na zasebni e-poštni naslov, ne na uradni naslov stranke.
Franc Bogovič, ki je predsednik SLS postal 2. marca lani, odmiku volilnega kongresa stranke nasprotuje, prav tako imenovanju novega tajnika. »Primoža Jelševarja sem sam povabil v izvršilni odbor stranke. Je perspektiven kader in odlično sodelujeva. Glavni tajnik je desna roka predsednika stranke, in ker sem jasno povedal, da za ta položaj ne bom več kandidiral, mi ni treba iskati desne roke. Naj si ekipo sodelavcev oblikuje tisti, ki bo na volilnem kongresu dobil zaupanje delegatov,« poziva Bogovič in dodaja, da je datum volilnega kongresa (6. december 2014) določil glavni odbor stranke, ki je tudi edini pristojen za to, da ga morebiti odloži. Člani omenjene komisije namreč menijo, da bi morala SLS najprej spremeniti statut in poskrbeti za organizacijsko preoblikovanje stranke (na novo bi ustanovili strokovni svet, imenovali izvršnega direktorja stranke, IO naj bi imel manj članov – v njem bi bili le predsednik stranke, trije podpredsedniki, predsednik strokovnega sveta in trije podpredsedniki ter izvršni direktor), šele nato izbrati novo vodstvo. Bogovič, ki je tudi evropski poslanec, pa poudarja, da lahko statut med dvema kongresoma spreminja tudi glavni odbor (ta se bo sestal 27. oktobra), zato odlaganja volitev novega predsednika ne podpira.
