Popotovanje od Doba do Ljubljane in nazaj

Analogija s Prijateljem

Zakonodaja takšne situacije, da bi volilci zavestno hoteli, da jih zastopa pravnomočni obsojenec, namreč ni predvidela. Zato bo prvega avgusta, ko naj bi se prvič zbral novi državni zbor, potekala ostra debata: na mizi bo vprašanje, ali lahko zapornik opravlja poslansko funkcijo.

Zakon o poslancih govori samo o prenehanju funkcije, če je poslanec obsojen na več kot šest mesecev nepogojne kazni po tem, ko je že postal poslanec. Ne govori pa o tem, kaj storiti z izvoljenim, pravnomočno obsojenim predstavnikom ljudstva, ki še ni poslanec.

Dr. Saša Zagorc s Pravne fakultete v Ljubljani opozarja, da ima vsakdo, ki je kandidiral in je bil pri tem uspešen, pravico opravljati funkcijo poslanca. Zato si ne predstavlja, da mu državni zbor mandata ne bi potrdil. »Tudi volilcem, ki so ga izvolili, ob obstoječi zakonodaji ne moremo odreči pravice, da jih zastopa tisti, ki so ga izvolili. Če so bili dovolj brezbrižni, da so izvolili zapornika, je takšna pač njihova izbira.« Vsaka omejitev tako pomembnih pravic, kot je volilna, pravi Zagorc, bi morala biti v zakonu izrecno navedena. Dokler ni, ima odločitev v rokah ljudstvo. Zagorc obenem pravi, da sedanja situacija za državo gotovo ni dobra. Za primere pravnomočno obsojenih kandidatov bi bilo po njegovem treba omejiti že možnosti kandidiranja.

Po drugi strani dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo meni, da bi bilo treba v Janševem primeru uporabiti analogijo in v skladu z njo ugotoviti: če poslanec ne more ostati poslanec po tem, ko je bil obsojen, ne more niti postati poslanec. »Res je, da je del volilcev izrazil željo, da bi jih zastopal prav zaprti Janez Janša. A po tem, ko volilci izrazijo željo, postopki preidejo pod okrilje zakonodaje, namen zakonodaje pa je po mojem mnenju jasen – poslanec ne more biti, kdor je obsojen na nepogojno kazen več kot šest mesecev zapora,« pravi Petrovec.

Mogoče je, da bo 1. avgusta Janšev mandat v državnem zboru sicer potrjen, potem pa bo mandatno-volilna komisija presojala, ali obstajajo razlogi za prenehanje funkcije. Če bodo ugotovili, da mora mandat prenehati zaradi zapora, bodo o tem obvestili državni zbor. Ta bo odločil, ali naj mandat dejansko preneha. Državni zbor ima namreč po zakonu o poslancih možnost, da mandat ohrani kljub zaporni kazni.

Kanglerja so vrnili

Če bo Janezu Janši državni zbor mandat odvzel, pa bi se lahko pritožil na ustavno sodišče. Tam bo lahko zatrjeval, da je bil legitimno izvoljen na volitvah (za katere njegovi strankarski kolegi sicer trdijo, da niso bile legitimne). Ustavno sodišče je leta 2013 že vrnilo sedež v državnem svetu izvoljenemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki ga kolegi državni svetniki zaradi »moralne spornosti« niso hoteli imeti v svojih vrstah. Sodišče je tedaj volilno pravico postavilo zelo visoko: v prid Kanglerju so se opredelili vsi ustavni sodniki. Res pa je, da Kangler tedaj še ni bil obsojen, temveč je bil (šele) vpleten v kazenske postopke.

Če bi se zgodilo, da bi Janša sedež v državnem zboru izgubil, na koncu pa bi njegova kazenska obsodba na vrhovnem ali ustavnem sodišču padla, se v državni zbor sicer ne bi mogel vrniti. Mandat namreč ne bi bil (začasno) prekinjen, temveč bi povsem prenehal. Potem bi lahko Janša zahteval odškodnino za izgubljeno službo.

Če bo sedež po vseh opisanih postopkih dobil, pa se bo začela »veselica«. Jože Podržaj, v. d. generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, pravi, da kombi, ki bi Janšo vsak dan vozil v službo, sicer obstaja. »A ta situacija je tudi za nas nova,« je dejal. »Bivši poslanec Srečko Prijatelj je bil zaprt po tem, ko mu je bil mandat že odvzet, zato z njim neposredne primerjave ni. Morali bomo premisliti, kaj storiti. Dejstvo je, da imajo zaporniki pravico do namenskih izhodov, kadar določenih nujnih dolžnosti ne morejo opraviti na noben drug način. Naša presoja bo temeljila na tem, ali je mogoče poslansko vlogo opravljati tudi drugače ali pa mora biti poslanec nujno fizično prisoten.« Podržaj pravi, da imajo v zaporu na Dobu nameščeno tudi opremo za videokonference, denimo za komuniciranje s centri za socialno delo in sodišči. »Iščemo rešitve, kako zmanjšati število prevozov,« je nakazal varčevalne ukrepe, ki jih navsezadnje narekuje tudi Janšev Zujf.

Vendar pa stvari tudi v tem primeru niso enostavne, nas je opozoril profesor Petrovec. »Uprava zaporov lahko namreč presoja, kakšno službo bo zapornik opravljal. Če je bil obsojen zaradi zlorabe državne službe, najbrž ni primerno dopustiti, da takšno službo opravlja še iz zapora.« Povsem brez težav pa bi se Janša tudi iz zapora lahko zaposlil v kakšni tovarni, pravi Petrovec.