Čeprav pravnomočno obsojeni Janez Janša, ki je bil po vsega treh dneh že premeščen na odprti oddelek zapora na Dobu, kjer si sobo deli še z dvema obsojencema, ne bo nikogar ničesar prosil, je vprašanje pomilostitve predsednika SDS še vedno aktualno, saj lahko postopek po uradni dolžnosti sproži tudi pravosodni minister. Kot je znano, je sodišče Janšo obsodilo na dve leti zapora in plačilo kazni v višini 37.000 evrov. Rok za plačilo kazni se izteče 28. julija. S pomilostitvijo se sicer lahko popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečeno kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo.
Protiproduktivna izvršitev kazni?
Ker so se možnosti, da bi sodba v zadevi Patria padla, zelo zmanjšale, se namestnik direktorice vladne službe za zakonodajo dr. Janez Pogorelec v uvodniku zadnje Pravne prakse sprašuje, ali je prav, da v tej državi zapiramo ljudi, ki so bili (kot Janša in nekoliko manj brigadir Tone Krkovič) osrednje osebnosti slovenske osamosvojitve, ljudi, ki v zavesti Slovencev zaradi svojih zaslug za to državo in njen nastanek vzbujajo tako močna čustva, da bi bilo v njihovem primeru izvršiti kazen morda celo protiproduktivno.
»Navsezadnje, tudi če pustimo ob strani Richarda Nixona in Billa Clintona, tudi v novejši evropski zgodovini poznamo vsaj primera Helmuta Kohla in Jacquesa Chiraca, ki so jima bila očitana podobna dejanja, pa se postopki zoper njiju niso končali z izvršitvijo zaporne kazni,« v uvodniku nadaljuje Pogorelec, ki pa ne omenja primera nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja. Države po njegovem mnenju pač skrbijo tudi za svoje lastno dostojanstvo in ugled in zapiranje nekdanjih predsednikov vlad, v našem primeru pa tudi ključne osebnosti slovenskega osamosvajanja, k temu zagotovo ne prispeva.
Kriminolog z ljubljanskega Inštituta za kriminologijo Dragan Petrovec je do zaključkov, da je Janša tudi zgodovinska osebnost, precej zadržan, še manj pa se mu zdi posrečena primerjava s Chiracom ali Kohlom. »V zadnjem obdobju namreč številni zapisi postavljajo pod vprašaj Janšev prispevek k osamosvojitvi, njegova takratna vloga ni tako enoznačna,« poudarja Petrovec.
S poudarkom na – zgodovinska
Če je po Pogorelčevem mnenju treba pravnomočnim sodbam zaupati, verjeti v njihovo strokovnost in profesionalnost ter jih spoštovati, pa je povsem drugo vprašanje, ali je sodbo resnično nujno treba tudi izvršiti, »ali pa smo v idealnem trenutku, da bi predsednik republike na predlog pravosodnega ministra lahko uporabil institut pomilostitve«. Kot določa zakon, lahko namreč postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti začne pravosodni minister, sicer pa lahko prošnjo za pomilostitev vloži obsojenec, obsojenčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik obsojenca v ravni črti, brat, sestra... V sam postopek je s svojimi mnenji vpletenih več institucij (sodišče, tožilstvo, ministrstvo, centri za socialno delo, zapori, zdravniki...), končna odločitev pa sloni na predsedniku države. Znano pa je, da ima Borut Pahor »zelo konservativen odnos do pomilostitev, razen v izjemnih primerih, ki bi imeli ali imajo neko sporočilno vrednost«. Pahor je do sedaj podpisal zgolj en akt o pomilostitvi, njegova vsebina pa bo znana v prihodnjih dneh.
Po Pogorelčevem mnenju bi z Janševo pomilostitvijo preprečili, da bi se zaradi neodobravanja precejšnjega dela javnosti družbene napetosti stopnjevale, morda celo vplivale na volitve. »Predvsem pa se zdi pravično, da se osebnosti, kot je Janez Janša, že zaradi njihovih preteklih zaslug preprosto ne zapre,« razmišlja Pogorelec. Psiholog z mariborske fakultete za varnostne vede dr. Igor Areh je bolj previden, saj lahko pomeni pomilostitev tudi dvorezen meč. »Pomilostitev na tovrstni podlagi bi lahko potem pričakoval, da ne rečem zahteval, še marsikdo drug. Neka meja mora obstajati, postavlja pa se tudi vprašanje enakosti pred zakonom,« dodaja Areh.
Pogorelec se sicer zaveda ugovorov zoper svoje stališče, tudi v smeri, da bi lahko Janša spet postal predsednik vlade. Vendar se to, kot poudarja, v Chiracovem in Kohlovem primeru ni več zgodilo in »prepričan sem, da se ne bi moglo zgoditi niti v Sloveniji«. »Nasprotno, prav pomilostitev bi, veliko bolj kot izvršitev kazni, pripomogla k temu, da Janša ostane to, kar v slovenskem narodu in njegovi zgodovini tudi je. Zgodovinska osebnost. S poudarkom na – zgodovinska,« svoj uvodnik zaključuje namestnik direktorice vladne službe za zakonodajo. Vprašanje pa je, ali bi se predsednik SDS sploh kdaj zadovoljil zgolj s svojo osamosvojiteljsko vlogo.