Stanovanjski stroški gospodinjstev so se od preloma tisočletja v Sloveniji več kot podvojili in so s 1287 evrov po podatkih statističnega urada do leta 2012 poskočili na 2625 evrov na leto. Največ zaslug za to imajo energenti, ki predstavljajo skoraj dve tretjini teh zneskov. Njihove cene stalno naraščajo, za podvojitev stroškov za elektriko, plin in drugo gorivo pa so poskrbela tudi sama gospodinjstva z vse pogostejšo uporabo vse večjega števila različnih aparatov in naprav v gospodinjstvih. Za električno energijo je tako povprečno gospodinjstvo v letu 2012 plačalo 81 evrov več kot dve leti pred tem. Toda takšne vsote stežka plačuje več kot tretjina slovenskih gospodinjstev, vse več pa jih pri tem tudi zamuja. Zaradi finančne stiske je rok za plačilo stanovanjskih stroškov v letu 2012 vsaj enkrat prekoračila že skoraj petina gospodinjstev (18 odstotkov).
Izklapljanje se splača
Medtem ko na cene energentov nimajo vpliva, prebivalci zadnja leta svoje račune znižujejo z varčnejšo rabo energije. Daleč največ (skoraj dve tretjini) je porabijo za ogrevanje, zato ni presenetljivo, da imajo največ koristi od energetske prenove stavb in tudi zamenjave sistemov ogrevanja. Toda drage investicije še zdaleč niso edina pot do nižjih zneskov na položnicah. Na Institutu Jožef Stefan (IJS) oziroma njihovem Centru za energetsko učinkovitost so izračunali, da je mogoče samo z izklapljanjem računalnika, DVD-predvajalnika, televizije in glasbene opreme (tudi iz stanja pripravljenosti) mesečni račun za elektriko zmanjšati za več kot šest odstotkov. Če gospodinjstvo ob tem perilo namesto v stroju osem mesecev suši zunaj, pri kuhanju uporablja posodo z dnom, ki se prilega grelni površini in je pokrita s pokrovko, pralni in pomivalni stroj pa uporablja samo v času nižje tarife za električno energijo in namesto pri 40 stopinjah Celzija perilo pere pri 30 stopinjah, se prihranek povzpne že več kot 15 odstotkov.
»Najprej je smiselno spremeniti vedenje, torej zmanjšati temperaturo v stanovanju na 21 stopinj Celzija, ugašati električne aparate, ki jih ne potrebujemo, prati pri nižjih temperaturah, pravilno prezračevati stanovanje tako, da večkrat na dan za kratek čas naredimo prepih in ne puščamo oken ves dan odprtih »na kip«... Nato sledijo manjši investicijski ukrepi, kot so izboljšanje tesnjenja oken, termostatski ventili na radiatorjih, varčni električni aparati...« vsem, ne le ekonomsko šibkejšim gospodinjstvom svetuje Matjaž Česen z IJS.
Vse dlje pred zasloni
Prav varčnejši veliki gospodinjski aparati so za učinkovitejšim ogrevanjem v zadnjih letih najbolj prispevali k manjši rabi energije v slovenskih gospodinjstvih. Najbolj se je po podatkih Agencije RS za okolje povečala učinkovitost pralnih strojev (za skoraj 13 odstotkov), medtem ko je edini aparat, pri katerem je raba energije v zadnjih letih porasla (za 5,8 odstotka v obdobju 2009–2012), televizija. Ne le, ker Slovenci vse dlje čepijo pred zasloni, k porastu je prispevalo tudi povečanje števila televizij in njihove moči zaradi veliko večjih zaslonov, pripoveduje Česen. »Toda pri novih tehnologijah LED in OLED je poraba energije že tako nizka, da se bo trend pri televizijah sedaj obrnil.«
Za pametnejšo rabo energije je po Česnovih besedah pomembno tudi spremljanje redne porabe, saj le tako posameznik izve, koliko je s kakšno spremembo prihranil. Hkrati lahko z inteligentnimi sistemi krmiljenja odkriva morebitne potratneže v gospodinjstvu oziroma okvare aparatov, zaradi katerih ti porabijo več energije, kot bi je morali. »Samo upravljanje naprav na daljavo pa se meni osebno ne zdi pomemben element varčevanja z energijo, ampak je bolj povezano z udobjem,« še dodaja Česen.
Eno takšnih inteligentnih naprav za celovito spremljanje porabe električne energije je razvil Uroš Platiše oziroma njegovo podjetje Energijski konduktorji. Tako imenovana pametna varovalka, ki jo vgradijo v električno omarico, beleži vsako porabo vsake naprave. »Vidi tudi, kdaj človek odpre hladilnik,« pripoveduje Platiše. Te podatke lahko potem posameznik spremlja prek interneta in na njihovi osnovi med drugim omejuje porabo posameznih naprav do določene višine, odklaplja veje, ki niso v uporabi, in s tem preprečuje sevanje, ščiti naprave pred previsokimi ali prenizkimi napetostmi, zaradi katerih se skrajšuje njihova življenjska doba...
