Subvencionirana študentska prehrana je trenutno pravica vseh študentov, tudi izrednih, če niso iskalci zaposlitve. Študent je na mesec upravičen do toliko subvencij po 2,63 evra, kolikor je v mesecu delovnih dni, razen med 15. julijem in 15. avgustom. Tako bo tudi ostalo, zagotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sprememb, ki bi vodile v različno visoke subvencije glede na socialni status študentov, ne načrtujejo, pravi Mitja Ravnik iz sektorja za vseživljenjsko učenje.
Manj bi študirali in več delali
»Študentska prehrana mora ostati univerzalna pravica študentov in je ne smemo vezati na socialni položaj študenta,« je prepričan Žiga Schmidt, predsednik Študentske organizacije Slovenije. »Glavni cilj je zagotavljanje toplih obrokov v času študija, saj lahko dobro študira le zdrav študent.« Če bi subvencijo prehrane vezali na socialni položaj študenta, bi vse napore v zdrav življenjski slog študentov izničili, je prepričan; tisti, ki do subvencij ne bi bili upravičeni, bi se začeli prehranjevati s cenovno dostopnejšo in praviloma manj zdravo hrano. »Več študentov bi bilo prisiljenih delati zgolj za pokritje življenjskih stroškov, saj tistim, ki so socialno ogroženi in prejemajo štipendije, te še zdaleč ne zadoščajo niti za najnujnejše.« Varčevanje pri subvencijah za hrano bi po mnenju predsednika ŠOS dolgoročno pomenilo večje izdatke za zdravstveno blagajno zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja študentov. Ravno s tem univerzalnost te pravice opravičuje tudi Ravnik, ki poudarja, da gre za zdravstveni korektiv, ne socialni.
Kljub vsemu pa študentska prehrana ni tako zdrava, kot bi morala biti, opaža mag. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Študentje imajo vsem prizadevanjem navkljub izrazito slabe prehranske navade, izbirajo pretežno nezdrava živila (ki jim jih ponujajo tudi ponudniki subvencionirane študentske prehrane), prehranjujejo se neredno, obroke pa pogosto izpuščajo.
Zdravje (še) ni na prvem mestu
Ponudniki študentske prehrane naj bi pri pripravi jedilnikov upoštevali smernice zdravega prehranjevanja, a to po mnenju Gregoriča premalo počnejo, čeprav so med ponudniki velike razlike. Hamburger, burek, kebab in podobne jedi, ki so praviloma energijsko bogata in hranilno revna hrana, so lahko del občasne ponudbe, nikakor pa ne vsakodnevne, in še to le v kombinaciji s sadjem in/ali zelenjavo, je prepričan.
Jedilnik, sestavljen iz naštetih živil, bi bil po strokovnih merilih slabše ocenjen od kakovostnega zdravega obroka, v razpisih ministrstva za ponudnike pa žal ni tako. Ravnik sicer poudarja, da so med merili za izbiro ponudnikov študentske prehrane tudi zahteve v zvezi s kakovostjo obrokov. A imajo ti po opažanju Gregoriča v primerjavi z nizko ceno obrokov precej manjšo težo pri odločanju. »Čeprav je cena pomemben dejavnik, lahko ponudnik kakovostno slabše in cenovno dostopnejše hrane zbere v skupnem seštevku več točk kot tisti, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višjo ceno.« To naj bi se kmalu spremenilo, zagotavlja Ravnik: v prihodnjih razpisih (že za leti 2015 in 2016) bo pri merilih, ki se ocenjujejo, več točk kot doslej namenjenih zdravi in kakovostni prehrani.
(Samo)nadzor je pomanjkljiv
Tudi nadzor nad študentsko prehrano, ki ga izvajajo študenti inšpektorji, ki nimajo pristojnosti preverjanja kakovosti ponudbe, po mnenju Gregoriča potrebuje prenovo. Študente inšpektorje bi morali dodatno izobraziti in jim podeliti pooblastila, da bi lahko na terenu preverjali tudi elemente kakovosti in ne zgolj spoštovanje splošnih določil razpisa.
Ponudniki morajo tudi sami dvakrat na leto preveriti uresničevanje smernic zdravega prehranjevanja z vprašalniki, ki jih rešijo in posredujejo v vednost Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Namenjeni naj bi bili samonadzoru, ki bi jih usmerjal k izboljšanju kakovosti ponudbe. »Tak sistem je sicer koristen, v praksi pa pogosto manj učinkovit in ne kaže realnega stanja. Naša opažanja na terenu kažejo, da ponudniki velikokrat napačno prikazujejo dejansko stanje.«
Tako do prihodnjih razpisov študentom preostane le, da so sami toliko osveščeni, da se bodo uravnoteženo prehranjevali in izbirali ponudnike tudi glede na kakovost ponudbe, zaključuje Gregorič.