»V evropskem parlamentu obstaja kultura dogovarjanja in sodelovanja med najmočnejšimi političnimi skupinami,« pravi evropski poslanec Alojz Peterle (EPP). Sodelovanje med različnimi političnimi skupinami, ki jih je v evropskem parlamentu osem, je povsem običajen način dela v parlamentu, saj je za sprejem kakršnega koli zakonodajnega predloga ali resolucije sodelovanje ključno. Nobena od političnih skupin v parlamentu namreč ni dovolj močna, da bi lahko samostojno podprla ali zavrnila zakonodajne predloge evropske komisije. V evropskem parlamentu se zavezništva za podporo posameznim zakonodajnim predlogom ali resolucijam sklepajo od primera do primera, oblikujejo se tako imenovane ad hoc koalicije.
Dogovore poskušajo doseči na več ravneh
Kako sploh prihaja do oblikovanja zavezništev in kako se poslanci povezujejo v poslanske skupine? Vsak izvoljeni poslanec ima možnost, da se znotraj parlamenta organizira v skupno politično skupino. Da bi prišlo do oblikovanja takšne skupine, se mora zbrati vsaj 25 poslancev iz četrtine držav članic. Večinoma se v posamezno politično skupino v parlamentu povezujejo tisti poslanci, katerih stranke na nacionalni ravni pripadajo isti evropski politični stranki. V primerjavi s takšnim povezovanjem, kjer politična skupina v parlamentu postane formalno predstavništvo politične stranke, se v politična zavezništva zaradi večje teže v parlamentu povezujejo tudi manjše stranke in posamezni poslanci. Takšnim poslanskim skupinam pravijo zavezništva poražencev, saj se jim s svojim rezultatom na volitvah ni uspelo uvrstiti med številčno najmočnejše politične skupine.
Pomembne so majhne stranke
Kot primer dobrega sodelovanja med različnimi političnimi poli Peterle navaja dogovor med Evropsko ljudsko stranko, ki ji pripada, in socialisti o vodenju evropskega parlamenta. Pol mandata mu je načeloval Erhard Busek iz EPP, nato ga je nasledil Martin Schulz iz S&D. »Pri gospodarskih vprašanjih smo, denimo, bliže evropskim konservativcem in liberalcem kot socialistom,« pravi in kot primer takšnega enotnejšega stališča med različnimi političnimi poli navaja vprašanje varčevalnih ukrepov. »Ni zgolj desnica tista, ki pozna varčevanje,« pristavlja.
Poslanka SD Tanja Fajon ocenjuje, da sta bili v tem mandatu evropskega parlamenta levica in desnica po moči precej izenačeni. Zato je bilo pri mnogih glasovanjih pomembno, na katero stran se bodo nagnile manjše politične skupine. Do razlik pri zavzemanju stališč in sodelovanja pri posameznih vprašanjih je prihajalo tudi glede na to, ali so bili poslanci v posameznih političnih skupinah iz vladnih strank ali iz opozicije. Kot primer navaja, da so varčevalne ukrepe trojke bolj podpirali poslanci iz vladnih strank, medtem ko so jim bolj nasprotovali poslanci, katerih stranke so doma v opoziciji. Fajonova ocenjuje, da se je v zadnjem mandatu vse pogosteje dogajalo, da so se poslanci v njihovi poslanski skupini pri glasovanjih najprej odločali v skladu s stališči njihove evropske poslanske skupine, šele nato glede na interese njihovih nacionalnih strank.
Različni pogledi znotraj političnih skupin niso redki
Politično-ideološka razhajanja so v evropskem parlamentu očitno manj pomembna kot doma. Čeprav Peterle ocenjuje, da je levica v evropskem parlamentu ideološko bolj enotna kot desnica, pa kljub različnim pogledom vedno obstaja težnja, da se najde skupni jezik. Hitro se enotnost denimo doseže glede pomoči za države, ki so jih doletele naravne nesreče. Stališča so se precej preprosto zedinila še glede obsodbe dogajanja v Ukrajini. Prav zunanjepolitična in varnostna vprašanja so tudi po mnenju Fajonove tista, pri katerih strankarska pripadnost ne igra velike vloge. »Doseči enotno stališče je lažje pri tistih vprašanjih, s katerimi ne spreminjajo nacionalnih zakonodaj.« Kot področja težje doseženega soglasja navaja gospodarska vprašanja, pri katerih finančni lobiji izvajajo večje pritiske. Glede na številčnost poslancev v političnih skupinah tudi ne preseneča, da prihaja do različnih pogledov znotraj samih političnih skupin. Kot primer takšnih razhajanj pogledov Peterle navaja razpravo o genetsko spremenjenih živilih.
