V petek bo uredništvo Uradnega lista po lastnih predvidevanjih objavilo odločbo, s katero je ustavno sodišče v začetku julija razveljavilo sporne člene zakona o elektronskih komunikacijah in določilo, da morajo telekomunikacijski operaterji prometne, lokacijske in druge podatke, potrebne za določitev posameznika, uničiti nemudoma po objavi odločitve v Uradnem listu. Gre za podatke o telefonskih klicih, SMS- ali MMS-sporočilih, elektronski pošti in dostopih do spleta, ki so jih morali operaterji za potrebe države v posebni bazi prometnih podatkov doslej hraniti do 14 mesecev (izjemoma pa tudi dlje).
Vsega ne bi smeli uničiti
V družbah T2 in Simobil se na uničenje podatkov že pripravljajo, pri Telemachu pa so zaradi zapletenosti postopka angažirali celo zunanje svetovalce, ki bodo zagotovili pravilno uničenje baz. V Telekomu Slovenije medtem na naša vprašanja, ali so že začeli s pripravami na brisanje podatkov, koliko jih bodo morali uničiti in koliko časa bodo za to potrebovali, sploh niso želeli odgovarjati, zapisali so le, da bodo ravnali skladno z odločitvijo ustavnega sodišča.
Da ta ne bo izpolnjena v treh sekundah, se zaveda informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je ustavno presojo zoper zakonodajo o hrambi podatkov sprožila. Uničiti bo namreč treba izjemno velike baze, v katere so operaterji dnevno shranjevali po nekaj (deset) milijonov podatkov. Pirc-Musarjeva je pripravljena na malo daljši proces, prav tako je (tudi po posvetu s pravnimi kolegi) prepričana, da operaterji ne smejo uničiti prav vseh podatkov.
»Zaradi revizijskih sledi, torej zaradi načela sledljivosti, morajo ohraniti tiste podatke, ki so jih posredovali policiji. Samo tako lahko posamezniki in informacijski pooblaščenec za nazaj preverimo, ali so bili ti podatki policiji posredovani na pravi pravni podlagi, predvsem pa v pravih količinah,« opozarja pooblaščenka. Tudi zakonske določbe so vedno napisane tako, dodaja, da v primeru spora v določeni zadevi oziroma ko se neki podatek pošlje iz baze, za ta podatek ne veljajo več roki, ki so predpisani za hrambo primarne baze osebnih podatkov. Da bodo ravnali skladno s priporočili informacijskega pooblaščenca in pristojnega ministrstva, so izpostavili le v družbi T2.
Z novo zakonodajo bodo počakali na Bruselj
Noben od omenjenih operaterjev pa ni želel razkriti, kolikšne stroške bodo imeli z uničevanjem baz. Iz Simobila so sporočili, da končne ocene še nimajo, tako kot pri Telemachu pa so opozorili, da so imeli visoke stroške tudi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem sistema, ki bo po poldrugem letu obstoja razgrajen.
Zato pri obeh operaterjih pozdravljajo včeraj izraženo stališče ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), da pred uvedbo novih dragih rešitev in posegov v zasebnost počaka na opredelitev evropskih ustanov do tega vprašanja. Naj spomnimo, slovensko ustavno sodišče je z odločitvijo počakalo na sodišče Evropske unije in je predpisano hrambo elektronskih podatkov prepoznalo kot nesorazmeren poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov po tem, ko je sodišče EU iz istega razloga razveljavilo evropsko direktivo o hrambi podatkov. Ta je bila tudi podlaga za sporno slovensko zakonodajo, pri čemer je pooblaščenka v svoji pobudi za oceno ustavnosti trdila, da je Slovenija direktivo v slovenski pravni red prenesla nepravilno, saj je razširila namen hranjenja osebnih podatkov celo bolj, kot je to predvidevala zdaj že razveljavljena direktiva.
V takšnih okoliščinah so na MIZŠ ocenili, da je pred ponovnim posegom na to področje smiselno počakati na morebiten odziv EU. Nacionalna ureditev tako ne bi odstopala od usklajenih rešitev na evropskem nivoju, čeprav EU državam članicam dovoljuje, da hrambo podatkov uredijo po svoje. »Všeč mi je ta pragmatičnost ministrstva, da ne hiti tako kot Britanci, ki so se odločili za sprejetje nove zakonodaje, čeprav evropsko stališče sploh še ni znano. To bo po mojem precej konservativno in zato se mi zdi prav, da država počaka nanj,« je z ravnanjem ministrstva zadovoljna Pirc-Musarjeva.
Policija popolnoma brez moči ne bo
Kaj pa policija? Izgubila bo eno od pomembnih orodij za učinkovito delo, je sporočil njen predstavnik za odnose z javnostmi Drago Menegalija. Prometni podatki, ki jih pridobijo od operaterjev, namreč po njegovih besedah dopolnjujejo, zaokrožujejo in dajejo celovito podobo kriminalne aktivnosti posameznika. »To je še posebej pomembno pri preučevanju vrste in načina komuniciranja obravnavanih oseb pred kaznivim dejanjem – v fazi priprave nanj – in še posebej pri dokazovanju namena storitve kaznivega dejanja. Ti podatki nam omogočajo načrtovanje nadaljnjih preiskovalnih ukrepov za uspešno preiskavo vseh okoliščin kaznivega dejanja, prijetje storilcev, preprečitev storitve ali nadaljevanja kaznivega dejanja in zavarovanje življenj posameznikov.« Priprave posameznikov na kriminalno dejanje včasih potekajo tudi več kot 48 mesecev, zato se je policija zavzemala za ohranitev predpisanih rokov hrambe prometnih podatkov, je še dodal Menegalija.
Hkrati je priznal, da vendarle ne izgubljajo vseh orodij za preiskovanje kriminala. Tudi Pirc-Musarjeva je opozorila, da policija v Sloveniji vsaj do nove zakonske ureditve sicer ne bo imela na voljo nobene baze prometnih podatkov več, bo pa lahko tako kot nekoč podatke dobivala iz komercialnih baz, ki jih operaterji uporabljajo za zaračunavanje svojih storitev uporabnikom. »Res je, da so roki pri komercialnih bazah krajši, operaterji morajo podatke v njih hraniti tri mesece. Policija bo pač morala biti bistveno hitrejša in ne bo mogla več čakati eno leto, preden se bo odločila za pregledovanje teh podatkov. Kar pa seveda tudi ni slabo,« ocenjuje pooblaščenka.
