Svetovno srečanje kontrolorjev letenja, ki je konec letošnjega januarja potekalo v Kranjski Gori, je peščici zaposlenih v Kontroli zračnega prometa Slovenije (KZPS) očitno uspelo spremeniti v donosen posel.

Že sredi lanskega leta so namreč vodja ljubljanske območne kontrole Matjaž Planinšek, predstavnik sindikata kontrolorjev letanja Gregor Bukovec, Gorazd Uršič, Iztok Šraj, Maša Jeraj in Barbara Fröhlich ustanovili zasebno družbo 14GFL, ki je tudi organizirala dogodek ter smučarsko tekmovanje kontrolorjev letenja. Dogodka Golden Flight Level se je udeležilo skoraj 540 udeležencev, po Uršičevih pojasnilih (poleg Planinška tudi direktor 14GFL) pa je vsak tuji udeleženec v povprečju skupno plačal okoli 820 evrov. Skupno torej okoli 440.000 evrov. Toda, kot zatrjuje Uršič, je imel 14GFL od ustanovitve le 202.700 evrov prihodkov, prejel pa 1500 evrov sponzorskih sredstev. Kje je torej končala preostala polovica sredstev in ali so udeleženci stroške nočitve ter smučarskih vozovnic morda poravnali mimo 14GFL, ni znano.

Dobička še niso izračunali

Kotizacija je, kot pojasnjujejo v 14GFL, znašala 130 evrov na udeleženca, vendar pa je vključevala le organizacijo dogodka ter treh smučarskih tekem. Kakšen dobiček jim je organizacija osemdnevnega dogodka prinesla ter kakšne stroške so imeli z njo, Uršič ni znal povedati. »Treba je pripraviti še zaključno bilanco, vsi računi pa še niso bili plačani,« nam je povedal Uršič in zatrdil, da dobička ne bodo porabili zase. In kaj bodo potemtakem z njim naredili? »S preostankom sredstev bomo ustanovili smučarski klub. Ta bo članom, ki se bodo v prihodnjih letih udeleževali teh tekmovanj, kril del stroškov,« odgovarja Uršič.

V primerjavi s slovenskimi kontrolorji so bistveno drugačen pristop lani ubrali njihovi finski kolegi, ki so ustanovili posebno neprofitno organizacijo, vse organizacijsko delo pa so opravili neplačani prostovoljni člani. Pri tem je treba opozoriti, da bi lahko slovenski kontrolorji dogodek organizirali tudi prek svojega obstoječega športnega društva, ki so ga ustanovili že leta 2008. Kot pravi Uršič, so družbo 14GFL ustanovili po priporočilu pravnih strokovnjakov ter izključno zato, da bi poslovanje potekalo »čisto in transparentno«, še letos pa jo nameravajo tudi zapreti.

Med partnerji dogodka je bila sicer navedena tudi KZPS, vendar pa v družbi zatrjujejo, da družbi 14GFL niso nakazali nobenih sredstev, prav tako pa nobenemu od udeležencev niso poravnali stroškov kotizacije. Ali so jim nemara poravnali stroške smučarskih vozovnic, nočitve in preostale stroške, ki niso bili vključeni v stroške kotizacije, ni znano. Skupno je sicer ekipa desetih slovenskih kontrolorjev, med katerimi so tudi ustanovitelji 14GFL, dobila nekaj manj kot 5000 donatorskih sredstev. Da je bila KZPS navedena tudi kot partner dogodka, pa v 14GFL pripisujejo zgolj njihovi »pripadnosti in lojalnosti do delodajalca«.

Med podjetniki tudi prvi kontrolor

Podobno kot kontrolorji pa je podjeten tudi direktor KZPS Franc Željko Župančič, ki je bil na čelo družbe imenovan v času prve vlade Janeza Janše, močno podporo pa naj bi imel tudi pri Otmanu Zornu, nekdanjemu predsedniku nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe. Župančič je namreč med drugim tretjinski lastnik manjše nepremičninske družbe Realitas ter družbe Aurora 3M+, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem. Že vrsto let ima v lasti tudi zasebno varovalno družbo Stinger, ki na letni ravni ustvari okoli pol milijona evrov prihodkov. Po prevzemu vodenja KZPS je Županič sicer odstopil kot direktor Stingerja, njegovo vodenje pa predal Daliborju Debartoliju. Pri tem morda ni naključno, da je Debartoli tudi polovični lastnik varnostne družbe IBS Varovanje, ki pomemben del prihodkov ustvari prav s KZPS. Kot pojasnjujejo v KZPS, so leta 2012 za izvajalca fizičnega varovanja izbrali prav IBS Varovanje, ki so mu lani za to storitev plačali 240.500 evrov.

Čeprav sta se v zadnjih letih tako nacionalni letalski prevoznik Adria Airways kot tudi Aerodrom Ljubljana soočala s padcem prihodkov, KZPS iz leta v leto posluje z višjimi prihodki. V letu 2012 je namreč KZPS ustvaril 34,1 milijona evrov prihodkov oziroma četrtino več kot leta 2008, medtem ko so se v enakem obdobju prihodki Adrie Airways znižali za skoraj 30 odstotkov, Aerodroma Ljubljana pa za okoli več kot 20 odstotkov. Kar okoli 90 odstotkov vseh prihodkov je KZPS ustvaril s preletnimi pristojbinami, ki pa jih je moral letos nekoliko znižati. Toda večji del prihodkov v KZPS namenijo za plače okoli 215 zaposlenim. Skupno so imeli namreč v letu 2012 za kar 19,6 milijona evrov stroškov dela, povprečni mesečni strošek dela na zaposlenega pa je znašal skoraj 7600 evrov.

Iz bilanc družbe je razvidno, da so se stroški poslovanja začeli pospešeno zviševati po letu 2008, ko je vodenje KZPS prevzel Županič. Slednjemu so nadzorniki pod vodstvom Dušana Hočevarja lani podelili nov mandat. Že leta 2009 je bil Županič skupaj z direktorjem državne direkcije za vodenje naložb v javno železniško infrastrukturo Andrejem Godcem kazensko ovaden zaradi suma sklepanja nezakonitih svetovalnih poslov z ljubljanskih odvetnikom Alešem Avbrehtom. Toda ljubljansko okrožno tožilstvo je po pojasnilih vodje Tamare Gregorčič ovadbo že zavrglo.