Na oktobra lani objavljeni javni poziv za funkcijo prehranskega varuha, ki bo obravnaval nepoštene poslovne prakse v verigi oskrbe s hrano (torej med kmeti, živilci in trgovci), je prispelo devet prijav, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pa je v ožji izbor uvrstilo dva kandidata: ekonomista, nekdanjega trojnega ministra in tudi veleposlanika dr. Davorina Kračuna ter agronoma dr. Jožeta Podgorška. Prvi je zaposlen na mariborski ekonomski fakulteti, drugi na novomeški visoki šoli za upravljanje podeželja.
Kmetijstvo za Podgorška...
Kmetijski minister Dejan Židan je včeraj za mnenje o primernosti obeh kandidatov povprašal predstavnike kmetijske, obrtne, živilske in trgovinske zbornice, zadružne zveze ter dveh sindikatov (kmečkega ter sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije). Ker se jim kandidata nista predstavila, so se o njiju izrekli le na podlagi njunih življenjepisov. Poudarili so, da gre sicer za eminentni imeni, a so z izjemo trgovinske zbornice vsi drugi ocenili, da ima več izkušenj z agroživilsko verigo Jože Podgoršek.
Zakon o kmetijstvu in tudi razpisni pogoji za prehranskega ombudsmana namreč pravijo, da mora imeti kandidat med drugim vsaj desetletne izkušnje s pridelavo, predelavo ali distribucijo oziroma prodajo hrane. Podgoršek ob tem, da predava na kmetijski šoli v Novem mestu, tudi kmetuje, medtem ko naj bi imel Kračun s prehransko verigo opraviti le kot analitik cenovnih razmerij v njej. Zato je vprašanje, ali s tem zadosti zakonskim pogojem za opravljanje te funkcije. Predstavniki omenjenih zbornic in kmetijskih organizacij so končno izbiro prepustili kmetijskemu in gospodarskemu ministru.
… kaj pa politika?
Po naših informacijah sta Dejan Židan in Zdravko Počivalšek ocenila, da sta oba kandidata dobra in enakovredna, po posvetovanju z zbornicami pa naj bi se odločila, da bosta vladi v imenovanje predlagala Jožeta Podgorška, ker je malce bliže stroki. Prehranski varuh bo začel predvidoma delovati že prihodnji teden, in sicer neprofesionalno. MKGP mu je v letošnjem proračunu namenilo 50.000 evrov (okoli 10.000 evrov neto za letni honorar, preostalo pa za analize in raziskave, za službene poti, najem opreme in prostorov…) in načrtovalo, da bo za ta denar letos obravnaval predvidoma pet primerov nepoštenih poslovnih praks v prehranski verigi.
Jože Podgoršek pravi, da je varuh potreben in da je skrajni čas, da se je tudi Slovenija odločila zanj. »Osebno menim, da je varuh le kamenček v mozaiku izboljšanja odnosov med pridelovalci, predelovalci, trgovci in končnimi potrošniki. Vsi vemo, da so organizirani kupci (veletrgovina) praviloma v položajni premoči v primerjavi s posameznim dobaviteljem v trgovskih verigah. Za to smo deloma krivi tudi pridelovalci, saj se nikakor ne želimo povezati in pri trženju svojih izdelkov nastopati organizirano,« poudarja Podgoršek. tat