Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) je namreč zakonodajno-pravno službo DZ zaprosila za mnenje glede prenehanja mandata poslanca na podlagi 9. člena zakona o poslancih. Ta določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, razen če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.
Postavilo se je vprašanje, ali omenjeni člen velja tudi za poslanca, ki je bil pravnomočno obsojen pred pridobitvijo mandata, kot to velja v primeru Janše. Mnenja pravnih strokovnjakov o tem so se namreč razlikovala.
Sporno s treh vidikov
V zakonodajno-pravni službi DZ menijo, da bi bila uporaba te določbe v Janševem primeru lahko sporna z vidika skladnosti z ustavo, in sicer bi bilo lahko sporno z vidika varstva volilne pravice, z vidika institutov kazenskega prava in z vidika načela enakosti.
Ustava zakonodajalcu nalaga, da z zakonom opredeli, kdo sme oziroma ne sme biti izvoljen za poslanca. Zakon o volitvah v DZ, ki to področje ureja, pa ne določa, da oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen, ne more kandidirati za poslanca in pridobiti mandata. Če torej zakonodajalec volilne pravice za take primere ni omejil že v fazi kandidiranja, je zelo sporno, da bi tak poslanec mandat izgubil potem, ko ga je na podlagi ustrezne podpore volivcev že pridobil, menijo v zakonodajno-pravni službi.
Odvzem mandata po njenem mnenju pomeni poseg v pasivno in aktivno volilno pravico, vsak tak poseg pa mora izpolnjevati t. i. strogi test sorazmernosti. Ob tem so presodili, da uporaba zakona o poslancih, po kateri mandat nastane in takoj preneha, takšnega testa ne bi prestal.
Sodišče ni izreklo prepovedi
Ob tem opozarjajo, da čeprav zakonodaja ne določa prepovedi kandidiranja na poslansko funkcijo, bi bilo tak učinek mogoče doseči z varnostnim ukrepom prepovedi opravljanja poklica ali funkcije. V Janševem primeru pa sodišče, ki ga je obsodilo, takšne prepovedi ni izreklo.
Zakonodajno-pravna služba je mnenje posredovala predsedniku MVK Mitji Horvatu (SMC), ki je na dnevni red petkove nujne seje komisije uvrstil tudi točko o prenehanju mandata poslanca.
V SDS so danes že predlagali, da se točka z dnevnega reda umakne. O tem bodo člani komisije, v kateri so predstavniki vseh parlamentarnih strank z izjemo SDS, ki v komisijo svojih članov ni želela imenovati, odločali ob začetku petkove seje.
Pričakovanje, da bo MVK že ta teden razpravljala o odvzemu mandata Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria, pa je na ustanovni seji DZ prejšnji teden izrazila stranka ZaAB. Poslanci ZaAB naj bi si sicer prizadevali o Janševem mandatu razpravljati že na dan ustanovne seje, a so se dogovorili, da počakajo na mnenje zakonodajno-pravne službe. Na ustanovni seji DZ so poslanci potrdili vseh 90 mandatov novoizvoljenih poslancev.
Ustavna pravica voliti in biti izvoljen
V Odboru za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Odbor 2014), ustanovljenem v podporo Janši, sicer pričakujejo, da bo MVK v petek nedvoumno ugotovila, da je ustavna pravica voliti in biti voljen nedotakljiva. Dolžnost DZ, ki je na ustanovni seji Janši potrdil mandat, je, da Janši v prihodnje omogoča polno izvajanje poslanske funkcije, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
