V mesecih brez ministra za zdravje sistem deluje po inerciji, odločitve pa sprejemajo na nižjih ravneh – na primer v svetih zavodov. Zlasti nedavna razrešitev direktorja jeseniške bolnišnice Igorja Horvata pa je med vodstva bolnišnic vnesla precej nemira. Direktorji o tem sicer ne govorijo na glas, a vse pogostejše je vprašanje, kdo bo naslednji. Tudi o Horvatovi razrešitvi se mora izreči še vlada, pri čemer pa se lahko precej zaplete.
Izgube po novem niso sprejemljive
Igorja Horvata je svet javnega zavoda Splošne bolnišnice Jesenice na zadnji seji 15. maja razrešil »zaradi malomarnosti«. Očitali so mu, da bolnišnica posluje z izgubo. Drugih hujših očitkov sicer javno niso izrazili, nezadovoljni so bili še s pripravo finančnega načrta, h kateremu je imelo ministrstvo za zdravje le nekaj pripomb, napake pa so medtem že odpravili. Za Horvatovo razrešitev so glasovali trije (od štirih) novoimenovani predstavniki vlade, predstavnik zaposlenih in tudi predstavnik občine Jesenice, čeprav župan Tomaž Tom Mencinger javno podpira Horvata in se čudi nad »politično« odločitvijo sveta zavoda, ki ga sicer vodi Dušan Krajnik.
Prav zaradi pomanjkanja resnih očitkov so se na Jesenicah pojavila številna namigovanja o političnem rušenju direktorja, kot vse kaže, pa so v ozadju tudi večni spori znotraj kolektiva. Pojavili so se namigi, da naj bi novi svet zavoda utiral pot do direktorskega položaja poslanki Pozitivne Slovenije z Jesenic Alenki Pavlič, ki je sicer mati šefa kabineta predsednice vlade Jerneja Pavliča. Pavličeva je javno že zatrdila, da se za položaj direktorice ne bo potegovala. O razrešitvi Horvata mora zdaj odločati še vlada pod vodstvom Alenke Bratušek, ki nastopa tudi v vlogi ministrice za zdravje. Slišati je, da naj bi o Horvatu odločali že ta teden, a so na generalnem sekretariatu povedali, da dnevnega reda za četrtkovo sejo vlade še ni in da mora o takih zadevah prej odločati še kadrovska komisija.
Ministrstvo za zdravje bi na sami seji, kjer bodo odločali o Horvatu, moralo prav tako predstaviti svoje stališče, glede na to, da je svet zavoda odločal mimo mnenja ministrstva, pa se zna še precej zaplesti. Ministrstvo naj gradiva za to točko dnevnega reda ne bi pripravilo. Odločilno besedo bo torej imela Alenka Bratušek v dvojni vlogi, verjetno pa tudi njen šef kabineta, ki izhaja prav z Jesenic.
»Zatrjujem, da pri razrešitvi Horvata ni v ozadju nikakršnih političnih pritiskov, nobenemu ne utiram poti do direktorskega položaja, sploh pa ne poslanki Pavličevi,« je včeraj dejal predsednik sveta zavoda SB Jesenice Dušan Krajnik, ki je prepričan, da bo vlada o njihovi odločitvi odločala že v četrtek. Če bo vlada z njihovo odločitvijo soglašala, bodo imenovali vršilca dolžnosti direktorja in zatem še objavili javni razpis. Igor Horvat, ki mesto direktorja za zdaj še vedno opravlja s polnimi pooblastili, redni mandat pa se mu sicer izteče prihodnjo jesen, je povedal, da bo vsekakor počakal na sklep vlade in da je njegova edina možnost pritožba na delovno sodišče, ki pa morebitne razrešitve seveda ne zadrži.
Kdo bo krojil zdravstvo?
Izguba jeseniške bolnišnice, na katero se sklicuje svet zavoda, v zdravstvu sicer ne izstopa. Letošnji minus je do odločitve o razrešitvi znašal 600.000 evrov, lanska izguba pa je bila 1,2 milijona evrov. Lani je imelo izgubo 17 bolnišnic od 26, večjo izgubo glede na prihodke kot v jeseniški pa so imeli v osmih bolnišnicah (na primer ptujski, izolski, v UKC Ljubljana in v novogoriški bolnišnici). Po zakonu o izvrševanju proračuna, ki je bil sprejet konec leta 2012, bi direktorje zavodov z izgubami sicer razreševali, a so na ministrstvu za zdravje ocenili, da se v bolnišnicah zlasti zaradi manjših prilivov niso mogli izogniti primanjkljaju. Jeseniška bolnišnica sicer velja za eno bolje urejenih, bila pa je tudi prva slovenska splošna bolnišnica, ki je prejela mednarodno akreditacijo.
»Vodenje jeseniške bolnišnice je bilo po naših podatkih najmanj na ravni povprečja drugih regijskih bolnišnic, morda pa v kakšnem segmentu celo boljše,« ocenjuje direktor Združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Za zdravstvo jeseniški primer ne pomeni nič dobrega, je poudaril. Finančne težave so predvsem posledica zmanjševanja prilivov, ugotavlja Mezek, sporočilo, da izgube niso sprejemljive, pa je lahko problematično. Direktorji imajo na razpolago namreč bolj malo orodij za vodenje zavodov, s katerimi bi dosegli boljše poslovanje, ne da bi s tem okrnili skrb za bolnike.
