Medtem ko bomo danes in v ponedeljek na slovenskem političnem prizorišču dobili novi stranki (Zavezništvo Alenke Bratušek in stranko Mira Cerarja), so nekaterim šteti dnevi. Stranka Zares je na zadnjih tako državnozborskih kot evropskih volitvah odigrala obrobno vlogo, pred dnevi pa je ostala tudi brez predsednika Pavla Gantarja. Nič bolje ne kaže Državljanski listi: na nedeljskih volitvah je zbrala zgolj dobrih 700 glasov več od Zares, Gregor Virant pa je nemudoma odstopil s predsedniškega mesta. Evropskih volitev ni brez resnejših prask preživela niti še ena novinka sedanjega mandata Pozitivna Slovenija.
Ideja liberalizma je v DL razvodenela
»Preizkusni kamen vsake nove politične stranke so druge in ne prve volitve. Na prvih je mogoče, da jim – tako kot mnogim doslej – uspe zaradi učinka novosti, presenečenja, nenaklonjenosti starim strankam. Na drugih volitvah so to že stare stranke in je njihov uspeh odvisen od vsega, od česar je odvisno preživetje v politiki: od spretnosti uresničevanja politik do spretnosti obnašanja pred kamerami,« pojasnjuje Bogdan Biščak, ki je sodeloval pri ustanavljanju stranke Zares.
Kot je znano, je ta svoje zametke dobila po tistem, ko je iz poslanske skupine LDS izstopil del poslancev in ustanovil društvo Zares. Ker se je to zgodilo več kot leto dni pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, stranke pri pripravah na volitve ni preganjal čas, poleg tega pa so si nekoliko pomagali tudi s terenskim potencialom LDS. Kljub temu pa se je po Biščakovih besedah v približno desetih volilnih okrajih (od 88) na koncu pojavila težava, da je bilo treba kandidatno listo na hitro skrpati. »Sedanjim novonastajajočim strankam se bo ta težava pojavila v 40 okrajih,« napoveduje nekdanji generalni sekretar Zares.
»Bili smo učinkoviti, imeli smo zanos, veliko energije. Zgodba je temeljila na ideji liberalizma, kot jo je zastavil Janez Šušteršič, Gregor Virant pa je bil prepoznaven obraz,« se začetkov DL spominja njen nekdanji izvršni direktor Janko Jenko.
Stranka je imela od svoje ustanovitve do vložitve kandidatnih list na voljo zgolj dva tedna. Jenko priznava, da se je pomanjkanje časa pri izbiri kandidatov poznalo. Ocenjuje sicer, da so v DZ prišli večinoma dobri poslanci, njihova smola pa je bil Ivan Vogrin. Kot glavne razloge, da se stranka na političnem prizorišču ni uspela obdržati, omenja vodenje stranke: Virant se je s stranko premalo ukvarjal in vanjo ni vložil dovolj energije. Prav tako je razvodenela osnovna ideja stranke – liberalizem – na katero so stavili. »Začetek konca stranke je bil Šušteršičev odhod,« poudarja Jenko.
TEŠ 6 bolj rušilen kot afera Ultra
Eden najvidnejših članov DL ob njeni ustanovitvi Jani Soršak je že lanskega septembra za Dnevnik povedal, da je bila »zadeva končana, ko so začeli iz finančnega odbora stranke izstopati ljudje, ki so bili najaktivnejši«. Po njegovem mnenju je stranka že tedaj razpadla na operativni ravni. Nekateri ob tem še dodajajo, da so se stranki pridružili številni oportunisti. Pa Virantovo »pravičniško držo«, zaradi katere je bil pod posebnim drobnogledom tako desnice kot levice in medijev. Da je Virant »pozabil« na stranko in njen teren, je po besedah nekdanjega vidnega člana SDS in njegovega tasta Mihe Brejca posledica tega, da je kot minister po cele dneve delal za državo.
Na izpad Zares iz parlamenta je pomembno vplivala afera Ultra. Ta je imela še toliko večji vpliv, ker je stranka vztrajno poudarjala novo politiko in ker je njen predsednik Gregor Golobič, ki je veljal za enega najboljših političnih strategov, v celotni zgodbi naredil vrsto začetniških političnih napak. Prav tako volilci niso nagradili nenehnih sporov znotraj takratne Pahorjeve koalicije, ki je morala predčasno z oblasti.
Biščak se s tem, da je Zares pokopala afera Ultra, ne strinja, temveč vidi glavni razlog v zgodbi s TEŠ 6. Kot pravi, ob aferi Ultra rating stranke ni prav veliko padel. »Leta 2010 je prišel TEŠ 6 in vse leto se je dogajala erozija, ki je bila povezana tudi z odhodoma Mateja Lahovnika in Cvete Zalokar Oražem. Notranji spopadi so zelo vplivali na padec ratinga stranke – ta se je spustil na dva odstotka, po ustanovitvi Jankovićeve stranke pa pod en odstotek,« razloge za umiranje Zares ocenjuje Biščak, ki pri ustanavljanju stranke zdaj svetuje Alenki Bratušek. Po naših informacijah bo Zares na državnozborskih volitvah sicer nastopila zgolj, če se bo z drugimi strankami leve sredine dogovorila o oblikovanju skupne liste.
Za vložitev kandidatnih list še slabe tri tedne časa
Sebastjan Jeretič, ki je imel pomembno vlogo v kampanji SD na državnozborskih volitvah leta 2008, poudarja, da imamo v slovenskem političnem prostoru stabilne stranke, ki so zaradi tega malce bolj konservativne in zaprte, ter »ad hoc«, fleksibilne in odprte politične projekte, ki naplavijo tudi ljudi, za katere se ne ve, od kod prihajajo, in se čez noč tudi ugasnejo. »Stabilnost stranke izhaja iz razvejane terenske mreže, ki pa je bolj zaprta za nove obraze, saj so vanjo vpete osebe zaradi svojih preteklih zaslug. Desnica premore zelo stabilne stranke, levica pa je izjemno nestabilna. To pa zato, ker je na levici politično ozadje močnejše od političnega ospredja,« je prepričan Jeretič.
Če bodo volitve že 13. julija, imajo stranke za vložitev kandidatnih list na voljo le še slabe tri tedne časa. »Listo je mogoče tako hitro oblikovati, ni pa je mogoče oblikovati uspešno. Prisiljen si izbrati tiste kandidate, ki so takoj pripravljeni kandidirati, ne pa tistih, ki so dobri in jih je treba dlje prepričevati,« opozarja Biščak. Velika verjetnost je torej, da bo (tudi) naglica z volitvami v parlament spet naplavila vogrine, simčiče, ambrožiče...
