Pikalo je pojasnil, da je bila razprava sicer dobra, na žalost pa na trenutke tudi "zelo neosnovana in deplasirana". Po njegovi oceni je šlo za poskus napada na javno šolstvo, za poskus maščevanja glede koncesij zasebnim visokošolskim zavodom, ki jih je prejšnja vlada podelila, upravno sodišče pa odvzelo.

Rezultati glasovanja so pokazali, da so se vsi navzoči koalicijski poslanci izrekli proti interpelaciji, vsi poslanci iz vrst opozicije pa so glasovali za Pikalovo razrešitev. Nepovezani poslanec Borut Ambrožič je glasoval proti interpelaciji, njegov poslanski kolega iz skupine nepovezanih Ivan Vogrin pa za.

Medtem ko je koalicijska stran interpelacijo ocenila kot povsem nepotrebno in neutemeljeno, pa je opozicija poudarila, da Pikalo ni uspel ovreči očitkov iz interpelacije. Že uvodni del razprava je pokazal, da lahko minister zagotovo računa na glasove koalicije, kar pa je napovedalo, da SDS ne bo uspelo razrešiti Pikala.

Oddaljevanje od vsebine

Večurna razprava se je še posebej v popoldanskem delu pogosto oddaljila od vsebine interpelacije in se lotila aktualnega političnega dogajanja ter razhajanj v zvezi z njim.

SDS je Pikalu očitala nepravilnosti in korupcijo pri javnem razpisu Državljanska vzgoja ministrstva za šolstvo iz leta 2009. Projekt je prijavila ljubljanska fakulteta za družbene vede in za zmago na razpisu prejela 700.000 evrov. Pikalo naj bi pridobil večjo premoženjsko korist, saj je pripravljal projekt, je zapisano v interpelaciji.

Po besedah vodje poslanske skupine SDS in prvopodpisanega pod interpelacijo Jožeta Tanka je Pikalo dobil plačilo za nekaj, kar sploh ni nastalo v okviru projekta, saj je članek Kozmopolitanska demokracija napisal in objavil že pred tem, ko je razpis sploh izšel. Pikalo naj bi to storil z namenom pridobitve finančne koristi.

Tanko je poudaril, da se Pikalo ne v odgovoru na interpelacijo ne med razpravo v DZ ni potrudil ovreči očitkov, ki jih navaja interpelacija. Po Tankovih besedah tudi v razpravah koalicijskih poslancev ni bilo slišati argumentiranega zagovora ministra, ampak se je koalicija zgolj zatekala k preusmerjanju pozornosti na "neke druge čase, na neke druge ministre".

Pikalo je ponovno opozoril, da se interpelacija lahko nanaša le na delo ministra in njegovega resorja, ne pa na delo, ki je potekalo v drugem času in na drugi ustanovi. Spomnil je, da je bil v času razpisa visokošolski učitelj oz. raziskovalec na fakulteti in ni imel nobenega vpliva na takratnega ministra.

V zvezi s svojim člankom Kozmopolitanska demokracija je Pikalo pojasnil, da znanstvene revije že dolgo ne plačujejo več prispevkov, tako da članka ni dobil plačanega ne prvič ne drugič. V projektu pa so po njegovih besedah zapisali, kdaj je bil članek prvič objavljen.

Po Pikalovih besedah je šlo pri interpelaciji tudi za vprašanje maščevanja za koncesije, ki jih je nekdanji šolski minister iz vrst SDS podelil štirim visokošolskim zavodom, sedanja vlada pa jih je odpravila. Upravno sodišče je namreč ugotovilo, da so koncesije podelili na zakonsko sporen in diskriminatoren način, je pojasnil.

Braniselj: SDS z interpelacijo Pikala po nepotrebnem "posiljuje" politično konkurenco

SDS se je v interpelaciji sklicevala tudi na anonimno ovadbo, ki je bila pred časom vložena zoper Pikala, nekdanjega šolskega ministra Igorja Lukšiča in državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Aljuša Pertinača. Pikalo je dejal, da ovadbe še ni videl, da pa je med anonimno ovadbo in pravnomočno sodbo vendarle velika in pomembna razlika.

Štrukelj: Interpelacija zoper Pikala privlečena za lase

Sodeč po nastopih opozicijskih poslancev je bil namen interpelacije zoper ministra za izobraževanje Jerneja Pikala bolj destabilizacija vlade, kot pa da bi šlo za resne očitke, ki bi jih bilo mogoče tudi najti pri tej vladi, je za STA ocenil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Sviz Branimir Štrukelj.

Interpelacija zoper Pikala je bila po mnenju Štruklja privlečena za lase.

Pri delu te vlade je Štrukelj najbolj kritičen do predloga novega zakona o visokem šolstvu. Na problematičnost tega zakona je Sviz z memorandumom nedavno opozoril skupaj z ostalimi visokošolski sindikati in predstavniki študentov. Podpisniki memoranduma so ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozvali h konstruktivnem dialogu.

Štrukelj zdaj od ministrstva pričakuje povabilo na pogajanja o predlogu zakona.